Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa o zasedbi Filozofske fakultete, ki je upravičeno razburila javnost; starejši so se spomnili zasedbe fakultete iz časov, ko so Beatlesi še bili skupaj, mlajši so se spomnili, da ne bo treba k predavanjem. Mnogi so se posmehovali, ker je zasedba gledališko nekoliko mlačna. Namesto nasilja in pljuvanja po policistih so delavnice, namesto globokih filozofskih razprav, majhni gledališki kupleti. A študentje nasilja, odkar Katja Šoba kandidira za poslanko, ne zmorejo več manifestirati, gledališče pa se je tako ali tako pokazalo kot ogledalo družbe.
Tako zasedbi, ki premore nekaj žlahtne patetike, razumen človek ne more in ne sme nasprotovati. Lahko pa podvomi o nečem, predvsem o terminološki nedoslednosti. Na primer, v koncept ”osvobojenega ozemlja”, kot se imenujejo predavalnice v novih okoliščinah.
Namreč, nasprotje osvobojenega ozemlja je zasedeno, ali še bolj radikalno- okupirano ozemlje. Po tej logiki sledi, da je bila predavalnica, preden so jo študentski jurišniki osvobodili, zasedena oziroma okupirana. A če človek pogleda odstotek diplomantov na slovenskih fakultetah, se ravno ne zdi, da bi bile predavalnice zasedene. Kaj šele okupirane.
Pa pustimo malenkosti in se posvetimo glavni temi – Zakaj vedno zasedejo Filozofsko fakulteto? Dobro, te dni bodo zasedli še nam dragi ”FSPN”, kar pa ne spremeni dejstva, da vedno zasedejo družboslovne, oziroma humanistične fakultete! Besni študentje skoraj nikoli, oziroma nikoli, ne zasedejo Strojne fakultete. Ali pa Matematike.
Na prvi pogled je zadeva nadvse logična. Družboslovne fakultete študentje zasedajo v trenutkih, ko je nekaj v družbi hudo narobe. Da bi študentje strojništva zasedli strojno fakulteto, ker je nekaj hudo narobe v družbi, nima nekega večjega smisla!
Čeprav je nadaljevati takšno logiko nevarno, saj strojniki ne zasedejo fakultete niti takrat, ko je nekaj hudo narobe s strojnimi elementi. Drugače povedano, če se študentu strojništva pokvari avto, mu na misel ne pride, da bi zasedel fakulteto. Ko pa se študentu družboslovnih ved pokvari družba, nemudoma zasedejo fakulteto. Kako to?
Da ne bomo izpadli naivno s primerjavo med avtomobilom in družbo, moramo primerjati študenta strojništva s študentom družboslovnih ved. Če že ne moremo primerjati pokvarjenega avtomobila s pokvarjeno družbo, lahko vsaj primerjamo potencialne mehanike?
Kajti v osnovi vsakega študija stojijo razvijanje, vzdrževanje in popravljanje znanega in neznanega univerzuma!
Popravljati družbo pomeni spremeniti jo in prav tega se učijo na družboslovnih fakultetah, ”razumeti in spremeniti” je maksima te desetine družboslovnih fakultet, ki so zrasle v vsakem slovenskem kraju, z ambulanto, pošto in urejeno kanalizacijo.
In zdaj k temeljnemu problemu vse zgodbe, razumevanje in spreminjanje družbe je v zadnjih desetletjih postala izključna domena družboslovcev. Žal pa so le ti namen kot tudi postopek celotne rabote skozi aktivno politiko tako zelo kompromitirali, da nikomur pri zdravi pameti in izučenemu poklicu ne pade na pamet, da bi se šel spreminjanja družbe. Študent strojništva ne zasede fakultete v protest proti bolonjski reformi, šolninam ali kateremu koli od legitimnih problemov preprosto zato, ker se zaveda, da bo potegnjen v kolesje spreminjanja družbe …, kar pa je obrekovalsko, poniglavo in na slovenskem tudi nečastno početje znotraj galerije grotesknih tipov.
Zato je zasedba vedno znova le družboslovnih fakultet, ne glede na mladostno vihravost in gledališko revolucionarnost, vedno le začetek palice, na koncu le-te pa stojijo predvolilna soočenja.
751 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Sedim v močvirju in razmišljam. Danes pa o zasedbi Filozofske fakultete, ki je upravičeno razburila javnost; starejši so se spomnili zasedbe fakultete iz časov, ko so Beatlesi še bili skupaj, mlajši so se spomnili, da ne bo treba k predavanjem. Mnogi so se posmehovali, ker je zasedba gledališko nekoliko mlačna. Namesto nasilja in pljuvanja po policistih so delavnice, namesto globokih filozofskih razprav, majhni gledališki kupleti. A študentje nasilja, odkar Katja Šoba kandidira za poslanko, ne zmorejo več manifestirati, gledališče pa se je tako ali tako pokazalo kot ogledalo družbe.
Tako zasedbi, ki premore nekaj žlahtne patetike, razumen človek ne more in ne sme nasprotovati. Lahko pa podvomi o nečem, predvsem o terminološki nedoslednosti. Na primer, v koncept ”osvobojenega ozemlja”, kot se imenujejo predavalnice v novih okoliščinah.
Namreč, nasprotje osvobojenega ozemlja je zasedeno, ali še bolj radikalno- okupirano ozemlje. Po tej logiki sledi, da je bila predavalnica, preden so jo študentski jurišniki osvobodili, zasedena oziroma okupirana. A če človek pogleda odstotek diplomantov na slovenskih fakultetah, se ravno ne zdi, da bi bile predavalnice zasedene. Kaj šele okupirane.
Pa pustimo malenkosti in se posvetimo glavni temi – Zakaj vedno zasedejo Filozofsko fakulteto? Dobro, te dni bodo zasedli še nam dragi ”FSPN”, kar pa ne spremeni dejstva, da vedno zasedejo družboslovne, oziroma humanistične fakultete! Besni študentje skoraj nikoli, oziroma nikoli, ne zasedejo Strojne fakultete. Ali pa Matematike.
Na prvi pogled je zadeva nadvse logična. Družboslovne fakultete študentje zasedajo v trenutkih, ko je nekaj v družbi hudo narobe. Da bi študentje strojništva zasedli strojno fakulteto, ker je nekaj hudo narobe v družbi, nima nekega večjega smisla!
Čeprav je nadaljevati takšno logiko nevarno, saj strojniki ne zasedejo fakultete niti takrat, ko je nekaj hudo narobe s strojnimi elementi. Drugače povedano, če se študentu strojništva pokvari avto, mu na misel ne pride, da bi zasedel fakulteto. Ko pa se študentu družboslovnih ved pokvari družba, nemudoma zasedejo fakulteto. Kako to?
Da ne bomo izpadli naivno s primerjavo med avtomobilom in družbo, moramo primerjati študenta strojništva s študentom družboslovnih ved. Če že ne moremo primerjati pokvarjenega avtomobila s pokvarjeno družbo, lahko vsaj primerjamo potencialne mehanike?
Kajti v osnovi vsakega študija stojijo razvijanje, vzdrževanje in popravljanje znanega in neznanega univerzuma!
Popravljati družbo pomeni spremeniti jo in prav tega se učijo na družboslovnih fakultetah, ”razumeti in spremeniti” je maksima te desetine družboslovnih fakultet, ki so zrasle v vsakem slovenskem kraju, z ambulanto, pošto in urejeno kanalizacijo.
In zdaj k temeljnemu problemu vse zgodbe, razumevanje in spreminjanje družbe je v zadnjih desetletjih postala izključna domena družboslovcev. Žal pa so le ti namen kot tudi postopek celotne rabote skozi aktivno politiko tako zelo kompromitirali, da nikomur pri zdravi pameti in izučenemu poklicu ne pade na pamet, da bi se šel spreminjanja družbe. Študent strojništva ne zasede fakultete v protest proti bolonjski reformi, šolninam ali kateremu koli od legitimnih problemov preprosto zato, ker se zaveda, da bo potegnjen v kolesje spreminjanja družbe …, kar pa je obrekovalsko, poniglavo in na slovenskem tudi nečastno početje znotraj galerije grotesknih tipov.
Zato je zasedba vedno znova le družboslovnih fakultet, ne glede na mladostno vihravost in gledališko revolucionarnost, vedno le začetek palice, na koncu le-te pa stojijo predvolilna soočenja.
Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko
Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom
V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.
Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«
Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"
Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?
Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?
Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.
Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.
Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem
Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe
Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.
Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar
Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?
Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi
Neveljaven email naslov