Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sedim v močvirju in razmišljam…
Danes pa nekaj o visoki modi v slovenski visoki politiki. Že dolgo namreč ne velja več, da je visoka moda le za odločne ženske in nežne moške.
Visoka moda je redni spremljevalec visoke politike in modno ozaveščenemu očesu o političnih smernicah pove več kot povedo uradne izjave in tiskovne konference.
Pa poglejmo, kam nese bodočo desnosredinsko koalicijo, kot nam sporoča oblačilna kultura njenih najvidnejših članov.
Najprej nekaj teoretskih premis. Desničarji imajo temeljni problem v slovenski tradiciji. Tradicionalno je oporišče njihovih idej in političnega kreda ruralno slovensko podeželje. In desničarji s prihodom v Ljubljano, torišče slovenske politične realnosti, takoj trčijo v urbani zid in ga poskušajo bolj ali manj uspešno preplezati ali celo zaobiti.
Gre za proces, ki ga lahko spremljamo v vsej slovenski literarni zgodovini, ki kaže, kako nadobudni in talentirani provinciali prihajajo v glavno mesto; najprej se spopadejo s kompleksi manjvrednosti, med vzroki zanje je neprimerna kmetska oprava na prvem mestu.
»Spomnite ga, prosim vas, na mojo lahko, poletno, raztrgano obleko, na čevlje brez podplatov, na klobuk brez barve, in na Cankarja, ko ima naduho za večerjo,« mojstrsko opisuje provincialne modne težave nesmrtni Ivan v pismu Antonu Funtku.
Od tistih dob do danes se ni spremenilo mnogo. Grobo talentirani in ambiciozni podeželski živelj prihaja v prestolnico s svojim konservativnim oblačilnim slogom ter strmi ob ekstravaganci ljubljanske noblese. In ko jo poskuša posnemati, dobimo obrise desnosredinske koalicije.
Modnim desnosredincem seveda ne bo lahko. Levosredinska vlada je pustila v modnem svetu globoko sled – kdo bi pozabil pastelne kostime Katarine Kresal, uradno in sprva neuspešno modo premiera Boruta Pahorja, ki ga je v ponovni sklic parlamenta pripeljala klasična bela srajca z zavihanimi rokavi.
A od splošnega h konkretnemu. Poglejmo si največjo opozicijsko stranko v vlogiv vlogi relativnih zmagovalcev predčasnih volitev oziroma največjo koalicijsko stranko v luči volilne prevare, kot trdijo pri Pozitivni Sloveniji.
Zadnjih nekaj prihodov na koalicijska predavanja nas je prepričalo, da imajo pri SDS urejeno vprašanje strankarskega modnega svetovalca. Prihajajo v črnih plaščih, v črnih oblekah in dva izmed pogajalskega ekipe celo v črnih klobukih.
Ni dvoma; navdih iščejo pri hollywoodski uspešnici Man In Black. Vloga borcev proti vesoljskim teroristom je SDS-u kot napisana na kožo, kar bega, je zgolj rahel modni odmik prvaka Janeza Janše, ki se je na enem izmed usklajevanj pojavil v jeansu. Kaj nam s tem sporoča, nam ni uspelo razvozlati – kavbojska politika je prav gotovo preveč preprosta in preveč očitna paralela.
Izjemno zanimiva modna povezava se oblikuje med najostrejšima poloma prihodnje desnosredinske koalicije. DESUS in Lista Virant imata na prvi pogled največ razhajanj in analitiki ju že zdaj razglašajo za peščena zrnca v kolesju prihodnje vlade.
A modne smernice nam sporočajo možnost sinergije med obema strankama. Usnje je od propada IUV v Sloveniji na slabem glasu. Tudi na modnih stezah tednov mode za jesen/zimo 2012, ki prav zdaj potekajo v Milanu, Parizu in New Yorku, je usnja presenetljivo malo.
Zato Desus in Lista Virant s propagiranjem usnja ne le ustvarjata smernice, temveč tudi namigujeta na obuditev slovenskega usnjarstva, ki je zagotovo zapisana v koalicijski pogodbi. Prvak Karel Erjavec in kandidat za finančnega ministra Janez Šuštaršič blestita v svojih usnjenih oblačilih.
Karel sicer usnjeno jakno kombinira s pletenino, zato pa Šuštaršič blesti s svojim težkim retro usnjenim plaščem, ki še najbolj spominja na gospoda z okraja, kot so usnjeno modo poimenovali v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Še težavnejša je modna analiza Nove Slovenije. Novi modni katolicizem, opazen pri nižjih strankarskih uradnikih, je lep primer usmeritev, ki jih je uvedel nemški papež s svojimi dragocenimi kosi civilne odprave.
Zato pa je težje analizirati prvakinjo stranke. Najprej modni analitik opazi posege, podobne tistim, ki so jih strokovnjaki opravili na Angeli Merkel ali ministrici za obrambo Ljubici Jelušič. Toda kako obleči žensko, katere modni okus se konča pri potici in hlevčku?
Trenutno je še begajoča in osebno smo bolj privrženi poskusu s krznom kot pa nesrečnemu poliuretanu, s katerim se poskuša obraniti vlažnega in hladnega ljubljanskega januarja.
Najtežje je s Slovensko ljudsko stranko. Prav ta tradicionalna stranka slovenskega podeželja najbolje ponazarja duha Cankarjevega vzklika iz začetka tega modnega prispevka.
Ko je Radovan Žerjav pristal v visoki politiki, je imel le en designerski kos, in to so bila njegova legendarna očala. Vse drugo na njem je bilo natančno tako, kot se spodobi za direktorja kakega prekmurskega kolhoza.
Z leti pa je mnogo postoril za svoj slog in novi BMW je k temu le pripomogel. Največje navdušenje pa je med modnimi strokovnjaki doživel na enem zadnjih koalicijskih usklajevanj, s petrolejsko modro bundo iz umetnih materialov, ki je povsem v trendu; tako so pravokotna očala končno našla tudi preostale kose oblačil ter Radovana zlila v modno, trendy, celo sexy celoto.
Pa končajmo to kratko modno potovanje prav z očali. Ta pomemben modni dodatek se nam zdi bistven za prihodnjo desnosredinsko koalicijo. V prihodnji vladi morajo nujno najti tudi koga z okroglimi očali.
Dejstvo je namreč, da nas je prav usmeritev, ki prinaša pravokotna očala, pobrite lobanje ter moške s premalo testosterona, pripeljala do težav, v katerih smo se znašli. Zato je nujno potrebno v vlado spraviti tudi koga z okroglimi očali Johna Lennona. Ker kot nas uči veliki Leopold Suhodolčan, je svet v ravnovesju le takrat, ko probleme rešujeta oba pola – tako Naočnik kot Očalnik.
751 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Sedim v močvirju in razmišljam…
Danes pa nekaj o visoki modi v slovenski visoki politiki. Že dolgo namreč ne velja več, da je visoka moda le za odločne ženske in nežne moške.
Visoka moda je redni spremljevalec visoke politike in modno ozaveščenemu očesu o političnih smernicah pove več kot povedo uradne izjave in tiskovne konference.
Pa poglejmo, kam nese bodočo desnosredinsko koalicijo, kot nam sporoča oblačilna kultura njenih najvidnejših članov.
Najprej nekaj teoretskih premis. Desničarji imajo temeljni problem v slovenski tradiciji. Tradicionalno je oporišče njihovih idej in političnega kreda ruralno slovensko podeželje. In desničarji s prihodom v Ljubljano, torišče slovenske politične realnosti, takoj trčijo v urbani zid in ga poskušajo bolj ali manj uspešno preplezati ali celo zaobiti.
Gre za proces, ki ga lahko spremljamo v vsej slovenski literarni zgodovini, ki kaže, kako nadobudni in talentirani provinciali prihajajo v glavno mesto; najprej se spopadejo s kompleksi manjvrednosti, med vzroki zanje je neprimerna kmetska oprava na prvem mestu.
»Spomnite ga, prosim vas, na mojo lahko, poletno, raztrgano obleko, na čevlje brez podplatov, na klobuk brez barve, in na Cankarja, ko ima naduho za večerjo,« mojstrsko opisuje provincialne modne težave nesmrtni Ivan v pismu Antonu Funtku.
Od tistih dob do danes se ni spremenilo mnogo. Grobo talentirani in ambiciozni podeželski živelj prihaja v prestolnico s svojim konservativnim oblačilnim slogom ter strmi ob ekstravaganci ljubljanske noblese. In ko jo poskuša posnemati, dobimo obrise desnosredinske koalicije.
Modnim desnosredincem seveda ne bo lahko. Levosredinska vlada je pustila v modnem svetu globoko sled – kdo bi pozabil pastelne kostime Katarine Kresal, uradno in sprva neuspešno modo premiera Boruta Pahorja, ki ga je v ponovni sklic parlamenta pripeljala klasična bela srajca z zavihanimi rokavi.
A od splošnega h konkretnemu. Poglejmo si največjo opozicijsko stranko v vlogiv vlogi relativnih zmagovalcev predčasnih volitev oziroma največjo koalicijsko stranko v luči volilne prevare, kot trdijo pri Pozitivni Sloveniji.
Zadnjih nekaj prihodov na koalicijska predavanja nas je prepričalo, da imajo pri SDS urejeno vprašanje strankarskega modnega svetovalca. Prihajajo v črnih plaščih, v črnih oblekah in dva izmed pogajalskega ekipe celo v črnih klobukih.
Ni dvoma; navdih iščejo pri hollywoodski uspešnici Man In Black. Vloga borcev proti vesoljskim teroristom je SDS-u kot napisana na kožo, kar bega, je zgolj rahel modni odmik prvaka Janeza Janše, ki se je na enem izmed usklajevanj pojavil v jeansu. Kaj nam s tem sporoča, nam ni uspelo razvozlati – kavbojska politika je prav gotovo preveč preprosta in preveč očitna paralela.
Izjemno zanimiva modna povezava se oblikuje med najostrejšima poloma prihodnje desnosredinske koalicije. DESUS in Lista Virant imata na prvi pogled največ razhajanj in analitiki ju že zdaj razglašajo za peščena zrnca v kolesju prihodnje vlade.
A modne smernice nam sporočajo možnost sinergije med obema strankama. Usnje je od propada IUV v Sloveniji na slabem glasu. Tudi na modnih stezah tednov mode za jesen/zimo 2012, ki prav zdaj potekajo v Milanu, Parizu in New Yorku, je usnja presenetljivo malo.
Zato Desus in Lista Virant s propagiranjem usnja ne le ustvarjata smernice, temveč tudi namigujeta na obuditev slovenskega usnjarstva, ki je zagotovo zapisana v koalicijski pogodbi. Prvak Karel Erjavec in kandidat za finančnega ministra Janez Šuštaršič blestita v svojih usnjenih oblačilih.
Karel sicer usnjeno jakno kombinira s pletenino, zato pa Šuštaršič blesti s svojim težkim retro usnjenim plaščem, ki še najbolj spominja na gospoda z okraja, kot so usnjeno modo poimenovali v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Še težavnejša je modna analiza Nove Slovenije. Novi modni katolicizem, opazen pri nižjih strankarskih uradnikih, je lep primer usmeritev, ki jih je uvedel nemški papež s svojimi dragocenimi kosi civilne odprave.
Zato pa je težje analizirati prvakinjo stranke. Najprej modni analitik opazi posege, podobne tistim, ki so jih strokovnjaki opravili na Angeli Merkel ali ministrici za obrambo Ljubici Jelušič. Toda kako obleči žensko, katere modni okus se konča pri potici in hlevčku?
Trenutno je še begajoča in osebno smo bolj privrženi poskusu s krznom kot pa nesrečnemu poliuretanu, s katerim se poskuša obraniti vlažnega in hladnega ljubljanskega januarja.
Najtežje je s Slovensko ljudsko stranko. Prav ta tradicionalna stranka slovenskega podeželja najbolje ponazarja duha Cankarjevega vzklika iz začetka tega modnega prispevka.
Ko je Radovan Žerjav pristal v visoki politiki, je imel le en designerski kos, in to so bila njegova legendarna očala. Vse drugo na njem je bilo natančno tako, kot se spodobi za direktorja kakega prekmurskega kolhoza.
Z leti pa je mnogo postoril za svoj slog in novi BMW je k temu le pripomogel. Največje navdušenje pa je med modnimi strokovnjaki doživel na enem zadnjih koalicijskih usklajevanj, s petrolejsko modro bundo iz umetnih materialov, ki je povsem v trendu; tako so pravokotna očala končno našla tudi preostale kose oblačil ter Radovana zlila v modno, trendy, celo sexy celoto.
Pa končajmo to kratko modno potovanje prav z očali. Ta pomemben modni dodatek se nam zdi bistven za prihodnjo desnosredinsko koalicijo. V prihodnji vladi morajo nujno najti tudi koga z okroglimi očali.
Dejstvo je namreč, da nas je prav usmeritev, ki prinaša pravokotna očala, pobrite lobanje ter moške s premalo testosterona, pripeljala do težav, v katerih smo se znašli. Zato je nujno potrebno v vlado spraviti tudi koga z okroglimi očali Johna Lennona. Ker kot nas uči veliki Leopold Suhodolčan, je svet v ravnovesju le takrat, ko probleme rešujeta oba pola – tako Naočnik kot Očalnik.
Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.
Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.
Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?
Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.
O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.
"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.
Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.
Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.
Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.
V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič
Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.
Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru
Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič
Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.
Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič
Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič
Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite
Neveljaven email naslov