Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

24.01.2012


Sedim v močvirju in razmišljam…

Danes pa nekaj o visoki modi v slovenski visoki politiki. Že dolgo namreč ne velja več, da je visoka moda le za odločne ženske in nežne moške.

Visoka moda je redni spremljevalec visoke politike in modno ozaveščenemu očesu o političnih smernicah pove več kot povedo uradne izjave in tiskovne konference.

Pa poglejmo, kam nese bodočo desnosredinsko koalicijo, kot nam sporoča oblačilna kultura njenih najvidnejših članov.

Najprej nekaj teoretskih premis. Desničarji imajo  temeljni problem v slovenski tradiciji. Tradicionalno je oporišče njihovih idej in političnega kreda ruralno slovensko podeželje. In desničarji s prihodom v Ljubljano, torišče slovenske politične realnosti, takoj trčijo v urbani zid in ga poskušajo bolj ali manj uspešno preplezati ali celo zaobiti.

Gre za proces, ki ga lahko spremljamo v vsej slovenski literarni zgodovini, ki kaže, kako nadobudni in talentirani provinciali prihajajo v glavno mesto; najprej se spopadejo s kompleksi manjvrednosti, med vzroki zanje je neprimerna kmetska oprava na prvem mestu.

»Spomnite ga, prosim vas, na mojo lahko, poletno, raztrgano obleko, na čevlje brez podplatov, na klobuk brez barve, in na Cankarja, ko ima naduho za večerjo,«  mojstrsko opisuje provincialne modne težave nesmrtni Ivan v pismu Antonu Funtku.

Od tistih dob do danes se ni spremenilo mnogo. Grobo talentirani in ambiciozni podeželski živelj prihaja v prestolnico s svojim konservativnim oblačilnim slogom ter strmi ob ekstravaganci ljubljanske noblese. In ko jo poskuša posnemati, dobimo obrise desnosredinske koalicije.

Modnim desnosredincem seveda ne bo lahko. Levosredinska vlada je pustila v modnem svetu globoko sled – kdo bi pozabil pastelne kostime Katarine Kresal, uradno in sprva  neuspešno modo premiera Boruta Pahorja, ki ga je v ponovni sklic parlamenta pripeljala klasična bela srajca z zavihanimi rokavi.

A od splošnega h konkretnemu. Poglejmo si največjo opozicijsko stranko v vlogiv vlogi relativnih zmagovalcev predčasnih volitev oziroma največjo koalicijsko stranko v luči volilne prevare, kot trdijo pri Pozitivni Sloveniji.

Zadnjih nekaj prihodov na koalicijska predavanja nas je prepričalo, da imajo pri SDS urejeno vprašanje strankarskega modnega svetovalca. Prihajajo v črnih plaščih, v črnih oblekah in dva izmed pogajalskega ekipe celo v črnih klobukih.

Ni dvoma; navdih iščejo pri hollywoodski uspešnici Man In Black. Vloga borcev proti vesoljskim teroristom je SDS-u kot napisana na kožo, kar bega, je zgolj rahel  modni odmik prvaka Janeza Janše, ki se je na enem izmed usklajevanj pojavil v jeansu. Kaj nam s tem sporoča, nam ni uspelo razvozlati – kavbojska politika je prav  gotovo preveč preprosta in preveč očitna paralela.

Izjemno zanimiva modna povezava se oblikuje med najostrejšima poloma prihodnje desnosredinske koalicije. DESUS in Lista Virant imata na prvi pogled  največ razhajanj in analitiki ju že zdaj razglašajo za peščena zrnca v kolesju prihodnje vlade.

A modne smernice nam sporočajo možnost sinergije med obema strankama. Usnje je od propada IUV v Sloveniji na slabem glasu. Tudi na modnih stezah tednov mode za jesen/zimo 2012, ki prav zdaj  potekajo v Milanu, Parizu in New Yorku, je usnja presenetljivo malo.

Zato Desus in Lista Virant s propagiranjem usnja ne le ustvarjata smernice, temveč tudi namigujeta na obuditev slovenskega usnjarstva, ki je zagotovo zapisana v koalicijski pogodbi. Prvak Karel Erjavec in kandidat za finančnega ministra Janez Šuštaršič blestita v svojih usnjenih oblačilih.

Karel sicer usnjeno jakno kombinira s pletenino, zato pa Šuštaršič blesti s svojim težkim retro usnjenim plaščem, ki še najbolj spominja na gospoda z okraja, kot so usnjeno modo poimenovali v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Še težavnejša je modna analiza Nove Slovenije. Novi modni katolicizem, opazen pri nižjih strankarskih uradnikih, je lep primer usmeritev, ki jih je uvedel nemški papež s svojimi dragocenimi kosi civilne odprave.

Zato pa je težje analizirati prvakinjo stranke. Najprej modni analitik opazi posege, podobne tistim, ki so jih strokovnjaki opravili na Angeli Merkel ali ministrici za obrambo Ljubici Jelušič. Toda kako obleči žensko, katere modni okus se konča pri potici in hlevčku?

Trenutno je še begajoča in osebno smo bolj privrženi poskusu s krznom kot pa nesrečnemu poliuretanu, s katerim se poskuša obraniti vlažnega in hladnega ljubljanskega januarja.

Najtežje je s Slovensko ljudsko stranko. Prav ta tradicionalna stranka slovenskega podeželja najbolje ponazarja duha Cankarjevega vzklika iz začetka tega modnega prispevka.

Ko je Radovan Žerjav pristal v visoki politiki, je imel le en designerski kos, in to so bila njegova legendarna očala. Vse drugo na njem je bilo natančno tako, kot se spodobi za direktorja kakega  prekmurskega kolhoza.

Z leti  pa je mnogo postoril za svoj slog in novi BMW je k temu le pripomogel. Največje navdušenje pa je med modnimi strokovnjaki doživel na enem zadnjih koalicijskih usklajevanj, s petrolejsko modro bundo iz umetnih materialov, ki je povsem v trendu; tako so pravokotna očala končno našla tudi preostale kose oblačil ter Radovana zlila v modno, trendy, celo sexy celoto.

Pa končajmo to kratko modno potovanje prav z očali. Ta pomemben modni dodatek se nam zdi bistven za prihodnjo desnosredinsko koalicijo. V prihodnji vladi morajo nujno najti tudi koga z okroglimi očali.

Dejstvo je namreč, da nas je prav usmeritev, ki prinaša pravokotna očala, pobrite lobanje ter moške s premalo testosterona, pripeljala do težav, v katerih smo se znašli. Zato je nujno potrebno v vlado spraviti tudi koga z okroglimi očali Johna Lennona. Ker kot nas uči veliki Leopold Suhodolčan, je svet v ravnovesju le takrat, ko probleme rešujeta oba pola  – tako Naočnik kot Očalnik.


Zapisi iz močvirja

758 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

24.01.2012


Sedim v močvirju in razmišljam…

Danes pa nekaj o visoki modi v slovenski visoki politiki. Že dolgo namreč ne velja več, da je visoka moda le za odločne ženske in nežne moške.

Visoka moda je redni spremljevalec visoke politike in modno ozaveščenemu očesu o političnih smernicah pove več kot povedo uradne izjave in tiskovne konference.

Pa poglejmo, kam nese bodočo desnosredinsko koalicijo, kot nam sporoča oblačilna kultura njenih najvidnejših članov.

Najprej nekaj teoretskih premis. Desničarji imajo  temeljni problem v slovenski tradiciji. Tradicionalno je oporišče njihovih idej in političnega kreda ruralno slovensko podeželje. In desničarji s prihodom v Ljubljano, torišče slovenske politične realnosti, takoj trčijo v urbani zid in ga poskušajo bolj ali manj uspešno preplezati ali celo zaobiti.

Gre za proces, ki ga lahko spremljamo v vsej slovenski literarni zgodovini, ki kaže, kako nadobudni in talentirani provinciali prihajajo v glavno mesto; najprej se spopadejo s kompleksi manjvrednosti, med vzroki zanje je neprimerna kmetska oprava na prvem mestu.

»Spomnite ga, prosim vas, na mojo lahko, poletno, raztrgano obleko, na čevlje brez podplatov, na klobuk brez barve, in na Cankarja, ko ima naduho za večerjo,«  mojstrsko opisuje provincialne modne težave nesmrtni Ivan v pismu Antonu Funtku.

Od tistih dob do danes se ni spremenilo mnogo. Grobo talentirani in ambiciozni podeželski živelj prihaja v prestolnico s svojim konservativnim oblačilnim slogom ter strmi ob ekstravaganci ljubljanske noblese. In ko jo poskuša posnemati, dobimo obrise desnosredinske koalicije.

Modnim desnosredincem seveda ne bo lahko. Levosredinska vlada je pustila v modnem svetu globoko sled – kdo bi pozabil pastelne kostime Katarine Kresal, uradno in sprva  neuspešno modo premiera Boruta Pahorja, ki ga je v ponovni sklic parlamenta pripeljala klasična bela srajca z zavihanimi rokavi.

A od splošnega h konkretnemu. Poglejmo si največjo opozicijsko stranko v vlogiv vlogi relativnih zmagovalcev predčasnih volitev oziroma največjo koalicijsko stranko v luči volilne prevare, kot trdijo pri Pozitivni Sloveniji.

Zadnjih nekaj prihodov na koalicijska predavanja nas je prepričalo, da imajo pri SDS urejeno vprašanje strankarskega modnega svetovalca. Prihajajo v črnih plaščih, v črnih oblekah in dva izmed pogajalskega ekipe celo v črnih klobukih.

Ni dvoma; navdih iščejo pri hollywoodski uspešnici Man In Black. Vloga borcev proti vesoljskim teroristom je SDS-u kot napisana na kožo, kar bega, je zgolj rahel  modni odmik prvaka Janeza Janše, ki se je na enem izmed usklajevanj pojavil v jeansu. Kaj nam s tem sporoča, nam ni uspelo razvozlati – kavbojska politika je prav  gotovo preveč preprosta in preveč očitna paralela.

Izjemno zanimiva modna povezava se oblikuje med najostrejšima poloma prihodnje desnosredinske koalicije. DESUS in Lista Virant imata na prvi pogled  največ razhajanj in analitiki ju že zdaj razglašajo za peščena zrnca v kolesju prihodnje vlade.

A modne smernice nam sporočajo možnost sinergije med obema strankama. Usnje je od propada IUV v Sloveniji na slabem glasu. Tudi na modnih stezah tednov mode za jesen/zimo 2012, ki prav zdaj  potekajo v Milanu, Parizu in New Yorku, je usnja presenetljivo malo.

Zato Desus in Lista Virant s propagiranjem usnja ne le ustvarjata smernice, temveč tudi namigujeta na obuditev slovenskega usnjarstva, ki je zagotovo zapisana v koalicijski pogodbi. Prvak Karel Erjavec in kandidat za finančnega ministra Janez Šuštaršič blestita v svojih usnjenih oblačilih.

Karel sicer usnjeno jakno kombinira s pletenino, zato pa Šuštaršič blesti s svojim težkim retro usnjenim plaščem, ki še najbolj spominja na gospoda z okraja, kot so usnjeno modo poimenovali v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Še težavnejša je modna analiza Nove Slovenije. Novi modni katolicizem, opazen pri nižjih strankarskih uradnikih, je lep primer usmeritev, ki jih je uvedel nemški papež s svojimi dragocenimi kosi civilne odprave.

Zato pa je težje analizirati prvakinjo stranke. Najprej modni analitik opazi posege, podobne tistim, ki so jih strokovnjaki opravili na Angeli Merkel ali ministrici za obrambo Ljubici Jelušič. Toda kako obleči žensko, katere modni okus se konča pri potici in hlevčku?

Trenutno je še begajoča in osebno smo bolj privrženi poskusu s krznom kot pa nesrečnemu poliuretanu, s katerim se poskuša obraniti vlažnega in hladnega ljubljanskega januarja.

Najtežje je s Slovensko ljudsko stranko. Prav ta tradicionalna stranka slovenskega podeželja najbolje ponazarja duha Cankarjevega vzklika iz začetka tega modnega prispevka.

Ko je Radovan Žerjav pristal v visoki politiki, je imel le en designerski kos, in to so bila njegova legendarna očala. Vse drugo na njem je bilo natančno tako, kot se spodobi za direktorja kakega  prekmurskega kolhoza.

Z leti  pa je mnogo postoril za svoj slog in novi BMW je k temu le pripomogel. Največje navdušenje pa je med modnimi strokovnjaki doživel na enem zadnjih koalicijskih usklajevanj, s petrolejsko modro bundo iz umetnih materialov, ki je povsem v trendu; tako so pravokotna očala končno našla tudi preostale kose oblačil ter Radovana zlila v modno, trendy, celo sexy celoto.

Pa končajmo to kratko modno potovanje prav z očali. Ta pomemben modni dodatek se nam zdi bistven za prihodnjo desnosredinsko koalicijo. V prihodnji vladi morajo nujno najti tudi koga z okroglimi očali.

Dejstvo je namreč, da nas je prav usmeritev, ki prinaša pravokotna očala, pobrite lobanje ter moške s premalo testosterona, pripeljala do težav, v katerih smo se znašli. Zato je nujno potrebno v vlado spraviti tudi koga z okroglimi očali Johna Lennona. Ker kot nas uči veliki Leopold Suhodolčan, je svet v ravnovesju le takrat, ko probleme rešujeta oba pola  – tako Naočnik kot Očalnik.


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


19.12.2017

Svoboden denar nesvobodnih ljudi

Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar


12.12.2017

Koliko je teh ur ali izkrivljena realnost

Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?


05.12.2017

Zasebni šolarji

Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi


28.11.2017

Med oglasnimi bloki ali Reklamokracija

Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.


21.11.2017

Klinc vas gleda

Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni


14.11.2017

Zločin in kazen po slovensko

Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.


07.11.2017

Zidarska moda na političnih dogodkih

Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano


31.10.2017

Čez vodo skače, kjer je most

V današnji glosi o mladosti, mladini in mladih.


24.10.2017

Prekletstvo lepe nedelje

Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.


17.10.2017

2030

Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.


10.10.2017

Maslo in topovi

Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.


03.10.2017

Andrej in Miro pred cesarico

Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?


26.09.2017

Druga priložnost drugega tira

Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.


19.09.2017

... ni Sloven´c, hej, hej, hej!

Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".


12.09.2017

Žan in kulturni boj

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.


04.07.2017

Arbitraža za telebane

Iz počitniškega ugodja nas je zbezal izreden dogodek – objavljena arbitraža o slovensko-hrvaški meji. Ne moremo dovoliti, da bi delovni ljudje in občani ostali brez razumljive razlage arbitraže.


Stran 16 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov