Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Danes pa nekaj malega o nevarnostih terorizma in pranja denarja ter kako oboje preprečiti. “In kako? Z registrom dejanskih lastnikov, menda!” vzklikne poštenjak.
Pri Ajpesu, ki je uradno javna baza podatkov o poslovnih subjektih v Sloveniji, so prejšnje dni zagnali še eno podatkovno hobotnico in sicer Register dejanskih lastnikov!
Zgodba gre na kratko takole. V običajni bazi podatkov o poslovnih subjektih lastništvo podjetja ni vedno razvidno. Oziroma ga je mogoče nepridipravom skriti ter nato prati denar in financirati terorizem. Kar je seveda slabo. Tako so uradniki in dacarji in računalničarji prišli na genialno idejo in vzpostavili elektronsko bazo podatkov oziroma register, kjer se razkritju dejanskega lastništva podjetja ne bo več mogoče izogniti. In zahtevali od vseh poslovnih subjektov v republiki Sloveniji, naj se v register tudi vpišejo.
Do sem vse lepo in prav, kajti pralce denarja in financerje terorizma je treba najti in kar najstrožje kaznovati.
Manjša težava nastane, ker je dobilo poziv za vpis v register tudi na tisoče slovenskih društev. Blagajniki društev, ki delo seveda opravljajo prostovoljno, so dvignili roke v obupu, kajti po davčnih blagajnah, ki so bile in potem niso bile, jih je doletela še ena nesreča. Tako se te dni na tisoče slovenskih društev bori z vpisom v register, s čimer bodo še bolj pod državnim nadzorom.
Ampak bistveno vprašanje se glasi: Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Najprej se lotimo pranja denarja. Zloglasni zakon o društvih, ki društvom v glavnem onemogoča gostinsko dejavnost in je kriv za skorajšnje izginotje fenomena vrtnih veselic, je društva osiromašil. Ker je treba na veselici predati gostinstvo profesionalcu, je dotok sumljivega denarja v društvo praktično onemogočen. Izkupiček od vstopnine, v primeru da gre za kulturna društva, je pogosto obremenjen še s prispevki za SAZAS in tako je zaslužek največkrat prav boren. Ker so dotacije države ali sponzorska sredstva – to velja za vsa društva – nične ali mizerne, se slovenska društva ukvarjajo z velikim pomanjkanjem denarja. Povedano drugače: društvena dejavnost, nekakšna neformalna podstat slovenstva, je na samem robu preživetja. In ob tej finančni stiski, ko predsedniki, tajniki in blagajniki društev s skrajno težavo rešujejo društvo pred izbrisom, je vpis društva v register, ki bi naj preprečeval pranje denarja, vsaj smešna, če že ne cinična poteza.
Zdaj pa še pogled na drugi element te velike vseslovenske akcije … Ajpes je register vzpostavil na osnovi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma! Zakon zajema vse gospodarske subjekte, se pravi gospodarske družbe, ali recimo zadruge, in tudi subjekte, ki nimajo poslovnih sedežev. In sem spadajo ob zavodih, političnih strankah in verskih skupnostih tudi društva.
Tako se moramo vprašati bistveno: Katera društva na Slovenskem lahko financirajo terorizem? V prejšnjem dostavku smo dokazali, da so društva z denarjem na tesnem, a predpostavimo, očitno je to naredil tudi zakonodajalec, da se v društvih kljub finančni suši skrivajo elementi, ki jim je blizu ideja o terorizmu kot reševanju nakopičenih ekonomsko-političnih problemov.
Sum pade na vsa društva, a pojdimo po nekem logičnem vrstnem redu.
Gasilska društva bi znala biti na seznamu. Če pogledamo skoraj vojaško organizacijo, ukaze, hierarhijo, disciplino, tekmovalnost in skoraj fanatično predanost, s katero se zaženejo v plamene, bi analitični opazovalec znal prepoznati podobne elemente, ki določajo tudi teroristične organizacije. Tako je prav, da so gasilci pod drobnogledom, saj ne smemo pozabiti, kako vsak december obiščejo vaš dom, ponudijo koledar in vi jim v zameno prispevate deset evrov. Bog ve, če ti prispevki ne končajo nekje med skalami Afganistana, Jemna ali Sirije!
Potem so tu pevski zbori. Pred kratkim smo sledili debati, ko je z novo strategijo ministrstva za kulturo eden vodilnih slovenskih zborov ostal brez sofinanciranja države. Čemu tak halo, če ne zaradi tega, da ne bi zbor z državnim denarjem nato financiral terorizma? Ko opazuješ slovenski pevski zbor med nastopom, sploh če si državni uradnik, zakonodajalec ali dacar, je v strmenju zboristov v dirigenta lahko prepoznati elemente fanatizma oziroma ekstremizma. Težko bi sicer zatrdili, da so vsi slovenski pevski zbori radikalizirani, nekateri med njimi, predvsem tisti, ki pogosto obiskujejo tujino in zmagujejo na festivalih, pa prav gotovo. Tako so tudi pevski zbori, predvsem pa njihove finančne transakcije potrebni kar najbolj natančnega spremljanja. Nakup recimo štiridesetih črnih map je lahko močno sumljiv.
Da so turistična društva potencialni financerji terorizma, sploh ni treba posebej omenjati! Njihova obsedenost s tem, kako v posamezni kraj pripeljati čim več tujcev, je zelo sumljiva; najvišje na seznamu potencialnih financerjev terorizma pa so upokojenska društva. Upokojenci nimajo več kaj za izgubiti in kot vemo, so ljudje na robu obupa najbolj dovzetni za teroristične ideje.
Kot vidimo ukrep zakonodajalca in posledično Ajpesov Register dejanskih lastnikov le nista tako iz trte zvita, kot bi sklepali na prvi pogled. Številna slovenska društva so potencialni financerji terorizma. Ob zgoraj naštetih ne smemo pozabiti na potencialno nevarna društva klekljaric; te dolge ure vadijo s hladnim orožjem! Lovci so tako ali tako poimenovani »zeleni teroristi«, tudi ribiči se zdijo paravojaška struktura …
Zaskrbljenega in samozaščitno zavednega državljana bolj skrbi, ali bo ta dodatni nadzor finančnega poslovanja društev dovolj. Ker kot opozarjajo kritiki ukrepa, bo tudi v Registru dejanskih lastnikov resnični izvor lastništva dovolj preprosto skriti …V bistvu gre le za podvajanje administrativnih ukrepov … Se bodo torej društva lahko skrila in kljub registru še naprej financirala terorizem? Ali vsaj prala denar?
Če je tako, potem pozivamo zakonodajalca, naj v svojem pravičnem boju ne obstane na pol poti. Financiranju terorizma in pranju denarja se bomo lahko izognili le z ukinitvijo in prepovedjo delovanja vseh slovenskih društev. In naj uradniki, dacarji in zakonodajalci preslišijo zlonamerne pripombe tistih, ki trdijo, da je omejevanje, oteževanje delovanja, državni nadzor ali celo prepoved delovanja društev na Slovenskem ukrep, ki si ga je v zgodovini privoščil le fašistični režim.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Danes pa nekaj malega o nevarnostih terorizma in pranja denarja ter kako oboje preprečiti. “In kako? Z registrom dejanskih lastnikov, menda!” vzklikne poštenjak.
Pri Ajpesu, ki je uradno javna baza podatkov o poslovnih subjektih v Sloveniji, so prejšnje dni zagnali še eno podatkovno hobotnico in sicer Register dejanskih lastnikov!
Zgodba gre na kratko takole. V običajni bazi podatkov o poslovnih subjektih lastništvo podjetja ni vedno razvidno. Oziroma ga je mogoče nepridipravom skriti ter nato prati denar in financirati terorizem. Kar je seveda slabo. Tako so uradniki in dacarji in računalničarji prišli na genialno idejo in vzpostavili elektronsko bazo podatkov oziroma register, kjer se razkritju dejanskega lastništva podjetja ne bo več mogoče izogniti. In zahtevali od vseh poslovnih subjektov v republiki Sloveniji, naj se v register tudi vpišejo.
Do sem vse lepo in prav, kajti pralce denarja in financerje terorizma je treba najti in kar najstrožje kaznovati.
Manjša težava nastane, ker je dobilo poziv za vpis v register tudi na tisoče slovenskih društev. Blagajniki društev, ki delo seveda opravljajo prostovoljno, so dvignili roke v obupu, kajti po davčnih blagajnah, ki so bile in potem niso bile, jih je doletela še ena nesreča. Tako se te dni na tisoče slovenskih društev bori z vpisom v register, s čimer bodo še bolj pod državnim nadzorom.
Ampak bistveno vprašanje se glasi: Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Najprej se lotimo pranja denarja. Zloglasni zakon o društvih, ki društvom v glavnem onemogoča gostinsko dejavnost in je kriv za skorajšnje izginotje fenomena vrtnih veselic, je društva osiromašil. Ker je treba na veselici predati gostinstvo profesionalcu, je dotok sumljivega denarja v društvo praktično onemogočen. Izkupiček od vstopnine, v primeru da gre za kulturna društva, je pogosto obremenjen še s prispevki za SAZAS in tako je zaslužek največkrat prav boren. Ker so dotacije države ali sponzorska sredstva – to velja za vsa društva – nične ali mizerne, se slovenska društva ukvarjajo z velikim pomanjkanjem denarja. Povedano drugače: društvena dejavnost, nekakšna neformalna podstat slovenstva, je na samem robu preživetja. In ob tej finančni stiski, ko predsedniki, tajniki in blagajniki društev s skrajno težavo rešujejo društvo pred izbrisom, je vpis društva v register, ki bi naj preprečeval pranje denarja, vsaj smešna, če že ne cinična poteza.
Zdaj pa še pogled na drugi element te velike vseslovenske akcije … Ajpes je register vzpostavil na osnovi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma! Zakon zajema vse gospodarske subjekte, se pravi gospodarske družbe, ali recimo zadruge, in tudi subjekte, ki nimajo poslovnih sedežev. In sem spadajo ob zavodih, političnih strankah in verskih skupnostih tudi društva.
Tako se moramo vprašati bistveno: Katera društva na Slovenskem lahko financirajo terorizem? V prejšnjem dostavku smo dokazali, da so društva z denarjem na tesnem, a predpostavimo, očitno je to naredil tudi zakonodajalec, da se v društvih kljub finančni suši skrivajo elementi, ki jim je blizu ideja o terorizmu kot reševanju nakopičenih ekonomsko-političnih problemov.
Sum pade na vsa društva, a pojdimo po nekem logičnem vrstnem redu.
Gasilska društva bi znala biti na seznamu. Če pogledamo skoraj vojaško organizacijo, ukaze, hierarhijo, disciplino, tekmovalnost in skoraj fanatično predanost, s katero se zaženejo v plamene, bi analitični opazovalec znal prepoznati podobne elemente, ki določajo tudi teroristične organizacije. Tako je prav, da so gasilci pod drobnogledom, saj ne smemo pozabiti, kako vsak december obiščejo vaš dom, ponudijo koledar in vi jim v zameno prispevate deset evrov. Bog ve, če ti prispevki ne končajo nekje med skalami Afganistana, Jemna ali Sirije!
Potem so tu pevski zbori. Pred kratkim smo sledili debati, ko je z novo strategijo ministrstva za kulturo eden vodilnih slovenskih zborov ostal brez sofinanciranja države. Čemu tak halo, če ne zaradi tega, da ne bi zbor z državnim denarjem nato financiral terorizma? Ko opazuješ slovenski pevski zbor med nastopom, sploh če si državni uradnik, zakonodajalec ali dacar, je v strmenju zboristov v dirigenta lahko prepoznati elemente fanatizma oziroma ekstremizma. Težko bi sicer zatrdili, da so vsi slovenski pevski zbori radikalizirani, nekateri med njimi, predvsem tisti, ki pogosto obiskujejo tujino in zmagujejo na festivalih, pa prav gotovo. Tako so tudi pevski zbori, predvsem pa njihove finančne transakcije potrebni kar najbolj natančnega spremljanja. Nakup recimo štiridesetih črnih map je lahko močno sumljiv.
Da so turistična društva potencialni financerji terorizma, sploh ni treba posebej omenjati! Njihova obsedenost s tem, kako v posamezni kraj pripeljati čim več tujcev, je zelo sumljiva; najvišje na seznamu potencialnih financerjev terorizma pa so upokojenska društva. Upokojenci nimajo več kaj za izgubiti in kot vemo, so ljudje na robu obupa najbolj dovzetni za teroristične ideje.
Kot vidimo ukrep zakonodajalca in posledično Ajpesov Register dejanskih lastnikov le nista tako iz trte zvita, kot bi sklepali na prvi pogled. Številna slovenska društva so potencialni financerji terorizma. Ob zgoraj naštetih ne smemo pozabiti na potencialno nevarna društva klekljaric; te dolge ure vadijo s hladnim orožjem! Lovci so tako ali tako poimenovani »zeleni teroristi«, tudi ribiči se zdijo paravojaška struktura …
Zaskrbljenega in samozaščitno zavednega državljana bolj skrbi, ali bo ta dodatni nadzor finančnega poslovanja društev dovolj. Ker kot opozarjajo kritiki ukrepa, bo tudi v Registru dejanskih lastnikov resnični izvor lastništva dovolj preprosto skriti …V bistvu gre le za podvajanje administrativnih ukrepov … Se bodo torej društva lahko skrila in kljub registru še naprej financirala terorizem? Ali vsaj prala denar?
Če je tako, potem pozivamo zakonodajalca, naj v svojem pravičnem boju ne obstane na pol poti. Financiranju terorizma in pranju denarja se bomo lahko izognili le z ukinitvijo in prepovedjo delovanja vseh slovenskih društev. In naj uradniki, dacarji in zakonodajalci preslišijo zlonamerne pripombe tistih, ki trdijo, da je omejevanje, oteževanje delovanja, državni nadzor ali celo prepoved delovanja društev na Slovenskem ukrep, ki si ga je v zgodovini privoščil le fašistični režim.
Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.
Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.
V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.
Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.
Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.
Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.
Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.
V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.
Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič
Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič
Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.
Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.
Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”
Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.
Neveljaven email naslov