Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Danes pa nekaj malega o nevarnostih terorizma in pranja denarja ter kako oboje preprečiti. “In kako? Z registrom dejanskih lastnikov, menda!” vzklikne poštenjak.
Pri Ajpesu, ki je uradno javna baza podatkov o poslovnih subjektih v Sloveniji, so prejšnje dni zagnali še eno podatkovno hobotnico in sicer Register dejanskih lastnikov!
Zgodba gre na kratko takole. V običajni bazi podatkov o poslovnih subjektih lastništvo podjetja ni vedno razvidno. Oziroma ga je mogoče nepridipravom skriti ter nato prati denar in financirati terorizem. Kar je seveda slabo. Tako so uradniki in dacarji in računalničarji prišli na genialno idejo in vzpostavili elektronsko bazo podatkov oziroma register, kjer se razkritju dejanskega lastništva podjetja ne bo več mogoče izogniti. In zahtevali od vseh poslovnih subjektov v republiki Sloveniji, naj se v register tudi vpišejo.
Do sem vse lepo in prav, kajti pralce denarja in financerje terorizma je treba najti in kar najstrožje kaznovati.
Manjša težava nastane, ker je dobilo poziv za vpis v register tudi na tisoče slovenskih društev. Blagajniki društev, ki delo seveda opravljajo prostovoljno, so dvignili roke v obupu, kajti po davčnih blagajnah, ki so bile in potem niso bile, jih je doletela še ena nesreča. Tako se te dni na tisoče slovenskih društev bori z vpisom v register, s čimer bodo še bolj pod državnim nadzorom.
Ampak bistveno vprašanje se glasi: Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Najprej se lotimo pranja denarja. Zloglasni zakon o društvih, ki društvom v glavnem onemogoča gostinsko dejavnost in je kriv za skorajšnje izginotje fenomena vrtnih veselic, je društva osiromašil. Ker je treba na veselici predati gostinstvo profesionalcu, je dotok sumljivega denarja v društvo praktično onemogočen. Izkupiček od vstopnine, v primeru da gre za kulturna društva, je pogosto obremenjen še s prispevki za SAZAS in tako je zaslužek največkrat prav boren. Ker so dotacije države ali sponzorska sredstva – to velja za vsa društva – nične ali mizerne, se slovenska društva ukvarjajo z velikim pomanjkanjem denarja. Povedano drugače: društvena dejavnost, nekakšna neformalna podstat slovenstva, je na samem robu preživetja. In ob tej finančni stiski, ko predsedniki, tajniki in blagajniki društev s skrajno težavo rešujejo društvo pred izbrisom, je vpis društva v register, ki bi naj preprečeval pranje denarja, vsaj smešna, če že ne cinična poteza.
Zdaj pa še pogled na drugi element te velike vseslovenske akcije … Ajpes je register vzpostavil na osnovi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma! Zakon zajema vse gospodarske subjekte, se pravi gospodarske družbe, ali recimo zadruge, in tudi subjekte, ki nimajo poslovnih sedežev. In sem spadajo ob zavodih, političnih strankah in verskih skupnostih tudi društva.
Tako se moramo vprašati bistveno: Katera društva na Slovenskem lahko financirajo terorizem? V prejšnjem dostavku smo dokazali, da so društva z denarjem na tesnem, a predpostavimo, očitno je to naredil tudi zakonodajalec, da se v društvih kljub finančni suši skrivajo elementi, ki jim je blizu ideja o terorizmu kot reševanju nakopičenih ekonomsko-političnih problemov.
Sum pade na vsa društva, a pojdimo po nekem logičnem vrstnem redu.
Gasilska društva bi znala biti na seznamu. Če pogledamo skoraj vojaško organizacijo, ukaze, hierarhijo, disciplino, tekmovalnost in skoraj fanatično predanost, s katero se zaženejo v plamene, bi analitični opazovalec znal prepoznati podobne elemente, ki določajo tudi teroristične organizacije. Tako je prav, da so gasilci pod drobnogledom, saj ne smemo pozabiti, kako vsak december obiščejo vaš dom, ponudijo koledar in vi jim v zameno prispevate deset evrov. Bog ve, če ti prispevki ne končajo nekje med skalami Afganistana, Jemna ali Sirije!
Potem so tu pevski zbori. Pred kratkim smo sledili debati, ko je z novo strategijo ministrstva za kulturo eden vodilnih slovenskih zborov ostal brez sofinanciranja države. Čemu tak halo, če ne zaradi tega, da ne bi zbor z državnim denarjem nato financiral terorizma? Ko opazuješ slovenski pevski zbor med nastopom, sploh če si državni uradnik, zakonodajalec ali dacar, je v strmenju zboristov v dirigenta lahko prepoznati elemente fanatizma oziroma ekstremizma. Težko bi sicer zatrdili, da so vsi slovenski pevski zbori radikalizirani, nekateri med njimi, predvsem tisti, ki pogosto obiskujejo tujino in zmagujejo na festivalih, pa prav gotovo. Tako so tudi pevski zbori, predvsem pa njihove finančne transakcije potrebni kar najbolj natančnega spremljanja. Nakup recimo štiridesetih črnih map je lahko močno sumljiv.
Da so turistična društva potencialni financerji terorizma, sploh ni treba posebej omenjati! Njihova obsedenost s tem, kako v posamezni kraj pripeljati čim več tujcev, je zelo sumljiva; najvišje na seznamu potencialnih financerjev terorizma pa so upokojenska društva. Upokojenci nimajo več kaj za izgubiti in kot vemo, so ljudje na robu obupa najbolj dovzetni za teroristične ideje.
Kot vidimo ukrep zakonodajalca in posledično Ajpesov Register dejanskih lastnikov le nista tako iz trte zvita, kot bi sklepali na prvi pogled. Številna slovenska društva so potencialni financerji terorizma. Ob zgoraj naštetih ne smemo pozabiti na potencialno nevarna društva klekljaric; te dolge ure vadijo s hladnim orožjem! Lovci so tako ali tako poimenovani »zeleni teroristi«, tudi ribiči se zdijo paravojaška struktura …
Zaskrbljenega in samozaščitno zavednega državljana bolj skrbi, ali bo ta dodatni nadzor finančnega poslovanja društev dovolj. Ker kot opozarjajo kritiki ukrepa, bo tudi v Registru dejanskih lastnikov resnični izvor lastništva dovolj preprosto skriti …V bistvu gre le za podvajanje administrativnih ukrepov … Se bodo torej društva lahko skrila in kljub registru še naprej financirala terorizem? Ali vsaj prala denar?
Če je tako, potem pozivamo zakonodajalca, naj v svojem pravičnem boju ne obstane na pol poti. Financiranju terorizma in pranju denarja se bomo lahko izognili le z ukinitvijo in prepovedjo delovanja vseh slovenskih društev. In naj uradniki, dacarji in zakonodajalci preslišijo zlonamerne pripombe tistih, ki trdijo, da je omejevanje, oteževanje delovanja, državni nadzor ali celo prepoved delovanja društev na Slovenskem ukrep, ki si ga je v zgodovini privoščil le fašistični režim.
759 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Danes pa nekaj malega o nevarnostih terorizma in pranja denarja ter kako oboje preprečiti. “In kako? Z registrom dejanskih lastnikov, menda!” vzklikne poštenjak.
Pri Ajpesu, ki je uradno javna baza podatkov o poslovnih subjektih v Sloveniji, so prejšnje dni zagnali še eno podatkovno hobotnico in sicer Register dejanskih lastnikov!
Zgodba gre na kratko takole. V običajni bazi podatkov o poslovnih subjektih lastništvo podjetja ni vedno razvidno. Oziroma ga je mogoče nepridipravom skriti ter nato prati denar in financirati terorizem. Kar je seveda slabo. Tako so uradniki in dacarji in računalničarji prišli na genialno idejo in vzpostavili elektronsko bazo podatkov oziroma register, kjer se razkritju dejanskega lastništva podjetja ne bo več mogoče izogniti. In zahtevali od vseh poslovnih subjektov v republiki Sloveniji, naj se v register tudi vpišejo.
Do sem vse lepo in prav, kajti pralce denarja in financerje terorizma je treba najti in kar najstrožje kaznovati.
Manjša težava nastane, ker je dobilo poziv za vpis v register tudi na tisoče slovenskih društev. Blagajniki društev, ki delo seveda opravljajo prostovoljno, so dvignili roke v obupu, kajti po davčnih blagajnah, ki so bile in potem niso bile, jih je doletela še ena nesreča. Tako se te dni na tisoče slovenskih društev bori z vpisom v register, s čimer bodo še bolj pod državnim nadzorom.
Ampak bistveno vprašanje se glasi: Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?
Najprej se lotimo pranja denarja. Zloglasni zakon o društvih, ki društvom v glavnem onemogoča gostinsko dejavnost in je kriv za skorajšnje izginotje fenomena vrtnih veselic, je društva osiromašil. Ker je treba na veselici predati gostinstvo profesionalcu, je dotok sumljivega denarja v društvo praktično onemogočen. Izkupiček od vstopnine, v primeru da gre za kulturna društva, je pogosto obremenjen še s prispevki za SAZAS in tako je zaslužek največkrat prav boren. Ker so dotacije države ali sponzorska sredstva – to velja za vsa društva – nične ali mizerne, se slovenska društva ukvarjajo z velikim pomanjkanjem denarja. Povedano drugače: društvena dejavnost, nekakšna neformalna podstat slovenstva, je na samem robu preživetja. In ob tej finančni stiski, ko predsedniki, tajniki in blagajniki društev s skrajno težavo rešujejo društvo pred izbrisom, je vpis društva v register, ki bi naj preprečeval pranje denarja, vsaj smešna, če že ne cinična poteza.
Zdaj pa še pogled na drugi element te velike vseslovenske akcije … Ajpes je register vzpostavil na osnovi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma! Zakon zajema vse gospodarske subjekte, se pravi gospodarske družbe, ali recimo zadruge, in tudi subjekte, ki nimajo poslovnih sedežev. In sem spadajo ob zavodih, političnih strankah in verskih skupnostih tudi društva.
Tako se moramo vprašati bistveno: Katera društva na Slovenskem lahko financirajo terorizem? V prejšnjem dostavku smo dokazali, da so društva z denarjem na tesnem, a predpostavimo, očitno je to naredil tudi zakonodajalec, da se v društvih kljub finančni suši skrivajo elementi, ki jim je blizu ideja o terorizmu kot reševanju nakopičenih ekonomsko-političnih problemov.
Sum pade na vsa društva, a pojdimo po nekem logičnem vrstnem redu.
Gasilska društva bi znala biti na seznamu. Če pogledamo skoraj vojaško organizacijo, ukaze, hierarhijo, disciplino, tekmovalnost in skoraj fanatično predanost, s katero se zaženejo v plamene, bi analitični opazovalec znal prepoznati podobne elemente, ki določajo tudi teroristične organizacije. Tako je prav, da so gasilci pod drobnogledom, saj ne smemo pozabiti, kako vsak december obiščejo vaš dom, ponudijo koledar in vi jim v zameno prispevate deset evrov. Bog ve, če ti prispevki ne končajo nekje med skalami Afganistana, Jemna ali Sirije!
Potem so tu pevski zbori. Pred kratkim smo sledili debati, ko je z novo strategijo ministrstva za kulturo eden vodilnih slovenskih zborov ostal brez sofinanciranja države. Čemu tak halo, če ne zaradi tega, da ne bi zbor z državnim denarjem nato financiral terorizma? Ko opazuješ slovenski pevski zbor med nastopom, sploh če si državni uradnik, zakonodajalec ali dacar, je v strmenju zboristov v dirigenta lahko prepoznati elemente fanatizma oziroma ekstremizma. Težko bi sicer zatrdili, da so vsi slovenski pevski zbori radikalizirani, nekateri med njimi, predvsem tisti, ki pogosto obiskujejo tujino in zmagujejo na festivalih, pa prav gotovo. Tako so tudi pevski zbori, predvsem pa njihove finančne transakcije potrebni kar najbolj natančnega spremljanja. Nakup recimo štiridesetih črnih map je lahko močno sumljiv.
Da so turistična društva potencialni financerji terorizma, sploh ni treba posebej omenjati! Njihova obsedenost s tem, kako v posamezni kraj pripeljati čim več tujcev, je zelo sumljiva; najvišje na seznamu potencialnih financerjev terorizma pa so upokojenska društva. Upokojenci nimajo več kaj za izgubiti in kot vemo, so ljudje na robu obupa najbolj dovzetni za teroristične ideje.
Kot vidimo ukrep zakonodajalca in posledično Ajpesov Register dejanskih lastnikov le nista tako iz trte zvita, kot bi sklepali na prvi pogled. Številna slovenska društva so potencialni financerji terorizma. Ob zgoraj naštetih ne smemo pozabiti na potencialno nevarna društva klekljaric; te dolge ure vadijo s hladnim orožjem! Lovci so tako ali tako poimenovani »zeleni teroristi«, tudi ribiči se zdijo paravojaška struktura …
Zaskrbljenega in samozaščitno zavednega državljana bolj skrbi, ali bo ta dodatni nadzor finančnega poslovanja društev dovolj. Ker kot opozarjajo kritiki ukrepa, bo tudi v Registru dejanskih lastnikov resnični izvor lastništva dovolj preprosto skriti …V bistvu gre le za podvajanje administrativnih ukrepov … Se bodo torej društva lahko skrila in kljub registru še naprej financirala terorizem? Ali vsaj prala denar?
Če je tako, potem pozivamo zakonodajalca, naj v svojem pravičnem boju ne obstane na pol poti. Financiranju terorizma in pranju denarja se bomo lahko izognili le z ukinitvijo in prepovedjo delovanja vseh slovenskih društev. In naj uradniki, dacarji in zakonodajalci preslišijo zlonamerne pripombe tistih, ki trdijo, da je omejevanje, oteževanje delovanja, državni nadzor ali celo prepoved delovanja društev na Slovenskem ukrep, ki si ga je v zgodovini privoščil le fašistični režim.
Povsem neideološko gledano imamo le eno resnično dobro politično kratico, ki je seveda "DEMOS!" Kratica, ki opravlja svojo osnovno dolžnost kratice, hkrati pa je tudi sama po sebi nosilec mogočne simbolne sporočilnosti. Žal se Demos – tudi kot kratica – ni obdržal. In danes imamo torej KUL, ki bi želel vsaj zveneti, če ne že biti cool.
Čemu današnji politiki komunicirajo z nami znotraj 280-znakovnega univerzuma?
Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič
Če danes laž poskušaš prodati kot resnico, kako naj vemo, da jutrišnja resnica ne bo laž?
Danes pripravljamo odgovor za vse tiste, ki se sprašujete, kam je vrag odnesel šalo. Po temeljiti analizi opozoril stroke na eni strani in na drugi strani po analizi ravnanja javnosti, sploh pa po reakcijah vladajočih, smo se prvi prikopali do odgovora na usodno vprašanje "kam je vrag odnesel šalo".
Pozdrav s komolcem ima nekaj resnih pomanjkljivosti, ki jih bomo na tem mestu razčlenili. Piše: Marko Radmilovič.
Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.
"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …
Dejstvo je, da slovenske gozdove ropajo in to povsem konkretno: iz gozdov nepridipravi kradejo drevesa.
Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.
Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.
Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.
Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.
Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.
Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.
V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...
V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.
Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?
Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".
Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.
Neveljaven email naslov