Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prinaša besedila, ki naj bi bila vsekakor šaljiva, zabavna in razvedrilna, vendar napisana z literarno roko; to velja tudi takrat, ko oddaje "sovpadajo" z državnimi in cerkvenimi prazniki.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Predvajamo posnetka s koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je 10. aprila lani nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. V prvem delu koncerta je bila na sporedu prva izvedba koncerta za klarinet z naslovom SEMA Jacoba Mühlrada. Švedski skladatelj mlajše generacije je navdih za svoje novo delo, ki sta ga družno naročila Simfonični orkester Švedskega radia in institucija Berwaldhallen, našel v sufijskem vrtenju – plesu vrtečih se dervišev. Solist je bil klarinetist Magnus Holmander. Drugi del sporeda je zapolnila Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotska', Felixa Mendelssohna.
France Mesesnel, slovenski umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator, se je rodil leta 1894, umrl je 4. maja pred osemdesetimi leti. Študiral je umetnostno zgodovino, filozofijo in slikarstvo na Dunaju, na Univerzi v Zagrebu ter na Karlovi univerzi v Pragi. Tam je leta 1922 doktoriral. Bil je asistent na Univerzi v Ljubljani in upravnik zbirk Narodne galerije Slovenije, nato je bil kustos v Skopju, docent na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Leta 1930 se je vrnil v Ljubljano in skrbel za likovno dediščino - posebej v vojnem času. Pri Založbi Ivan Grohar je leta 1939 izšla knjiga Franceta Mesesnela z naslovom Janez in Jurij Šubic. Gre za izčrpno monografijo o teh dveh slovenskih slikarjih, ki jo spremljajo številne reprodukcije njunih del. Izbrali smo odlomek, v katerem Mesesnel opisuje, kako sta se brata Šubic urila v slikanju pri slikarju Janezu Wolfu v Ljubljani. Besedilo je napisano v rahlo zastareli slovenščini, kar danes doživljamo kot zanimivost in žlahtno patino.
Igralec Primož Pirnat,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tehnična izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.
Alexander Granach se je rodil 18. aprila 1890 kot deveti otrok judovskim kmečkim staršem v vasi Verbivci v Vzhodni Galiciji. Oče je bil trgovec in pek. Alexander je kmalu odkril svoj pravi poklic igralca. Pridobil je štipendijo za Igralsko šolo Maxa Reihardta v Berlinu in že v času študija dobival manjše vloge.
Po prvi svetovni vojni se je vrnil v Berlinsko gledališče in veljal za enega najbolj znanih in najbolj priljubljenih igralcev svojega časa. Leta 1933 je zaradi judovskega porekla emigriral, najprej v Švico, pozneje v Varšavo. V Sovjetski zvezi je bil leta 1936 dejaven kot predavatelj in pisec, tudi soustanovitelj judovskega akademskega gledališča v Moskvi. Med stalinističnimi čistkami leta 1937 so ga aretirali. S posredovanjem prijateljev je zbežal v Švico. Leta 1938 je bil prisiljen emigrirati v Združene države Amerike. Angažiran je bil v judovskem gledališču v New Yorku, v emigrantskem gledališču v Los Angelesu, zaslovel pa je kot filmski igralec. Z vlogama v filmih Ninočka in Tudi rablji umirajo se je zapisal v filmsko zgodovino. V Združenih državah je začel pisati svojo avtobiografijo, ki je izšla postumno leta 1945 v visoki nakladi in še vedno doživlja ponatise.
Avtorica scenarija in prevajalka Alenka Novak,
igralec Primož Pirnat,
bralca Igor Velše in Mateja Perpar,
glasbena oprema Luka Hočevar,
tonska izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2025.
Pesniško knjigo - mogoče pesnitev? - Andreja Medveda z naslovom 'Favnovo popoldne - vrtovi Edna' sestavlja sto trivrstičnic, ki v zanosnem ritmu postavljajo pred bralca oziroma poslušalca neskončen niz razdrobljenih podob oziroma vprašanj. Prvo tretjino smo izbrali za Literarni nokturno.
Uvaja jo razpoloženjski verz 'Empty spaces, abandon places' - Prazni prostori, zapuščeni kraji.
Intepret Branko Jordan,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednik oddaje Vlado Motnikar.
Produkcija 2025.
