Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Čas je za novo oddajo Lokalni junak, v kateri vam bomo predstavili pogumno sogovornico, ki se ne ustraši nobenega izziva, je zapisal avtor oddaje Marko Škrlj. To je Metka Velepec Šajn, direktorica doma starejših v Grosuplju, ki vodi graditev novih enot na Blokah ter v Sodražici in Višnji Gori. Naložb, vrednih kar 22 milijonov evrov, se loteva v negotovih časih, ko se številni domovi za starejše soočajo s pomanjkanjem zaposlenih in drugimi težavami. O graditvi in njenem delu v pogovoru, ki bo zdaj na sporedu.

Sveta, razodetvena besedila so besedila, namenjena vsemu človeštvu, tako moškim kot ženskam. Koran, sveto besedilo islama, pa morda vendarle pomeni izjemo, saj na več mestih izrecno nagovarja ženske in poudarja duhovno enakovrednost moškega in ženske pred Bogom. Tako recimo 35. verz 33. sure jasno priča o tem, da bodo tako muslimani kot muslimanke, tako verniki kot vernice, ki živijo krepostno življenje in opravljajo dobra dela, dobili Božje odpuščanje, Njegovo milost in Njegove nagrade. Naj v tem kontekstu poudarim, da imajo moški in ženske po islamskem izročilu isti duhovni cilj, to je spoznanje Boga in uresničitev etosa.
Za ta cilj so si prizadevale predvsem muslimanske mistikinje, ki jih je bilo v zgodovini islama veliko. Najbolj znana je zagotovo Rabija al-Adavija iz 8. stoletja, ki je učila in pridigala vero samo iz ljubezni do Boga. Ko so jo prebivalci Basre vprašali, zakaj v eni roki drži gorečo baklo, v drugi pa vedro vode, jih je poučila, da je ogenj namenjen požigu raja, voda pa pogasitvi peklenskega ognja, da bi ljudje častili Boga le zaradi Boga samega, ne pa iz upanja na raj ali iz strahu pred peklom. Za Rabijo je edina pristna vera do Boga utemeljena na ljubezni do Boga zaradi njega samega. S svojim naukom se je zapisala v islamsko duhovno tradicijo kot velika učiteljica mistične ljubezni, ki so jo od tedaj opevali številni sufijski mistiki in mistikinje.
Rabija al-Adavija torej velja za najznamenitejšo muslimansko mistikinjo, Hatidža, prva žena preroka Mohameda, pa za arhetip ženske pobožnosti in zgled ženske svetosti v islamu sploh. Hatidža ni le prva, ki je sprejela islamsko vero, temveč je s svojo notranjo držo in ravnanjem poosebljala značaj in krepost, za katera naj bi si prizadevala vsaka muslimanka.
Ženske so v islamski zgodovini vseskozi imele močan vpliv na religijsko in družbeno življenje muslimanov: posredovale so preroško izročilo, vodile teološke razprave, se aktivno udeleževale oblikovanja in organiziranja religijsko-družbenega življenja ter imele pomembno vlogo na področju islamske mistike.
Eno morda najlepših priznanj moške avtoritete duhovnim ženskam je delo znamenitega sufija Abdurahmana as-Sulamija iz 11. stoletja, v katerem je portretiral kar osemdeset muslimanskih mistikinj in predstavil njihove nauke. Izjave številnih sufijevskih mistikinj tudi sicer najdemo v vseh večjih klasičnih hagiografijah in kompendijih o sufizmu.
Skratka, rečemo lahko, da duhovno-religijska tradicija islama brez njenega ženskega elementa in prispevka zagotovo ne bi bila tako bogata in pestra, kot je.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka, informativna, koristna slovenščina.

Zimske počitnice so že vrsto let razdeljene v dva sklopa. Najprej bodo razveselile šolarje iz vzhodnega dela Slovenije, vrstniki iz zahodnega dela pa bodo počakali še teden dni. Med 8. in 9. uro se bomo prepustili veselemu počitniškemu vzdušju, letos pa boste lahko med počitnicami na Prvem programu Radia Slovenija spoznavali tudi vse mogoče Zverinice. Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? In kam med počitnicami? Lahko se sprehajaš, lahko smučaš, lahko loviš snežinke, lahko koga razveseliš, lahko bereš …

Po Sloveniji potekajo informativni dnevi, ko imajo mladi priložnost, da obiščejo šole in fakultete, na katerih želijo nadaljevati svoje šolanje. Bodo sledili svojim sanjam, nasvetom staršev ali potrebam na trgu dela? Kako torej devetošolci razmišljajo o svoji nadaljnji šolski poti in prihodnosti? Kako pomembna odločitev je to zanje? S kom se o njej pogovarjajo? Več izvemo od gostov Hudoja: devetošolcev iz OŠ Savsko naselje in psihologinje Anje Vidmar z Gimnazije Ledina.

Rubriko Hudo športni tokrat posvečamo košarki. Na Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika se nam je pred mikrofonom pridružil Jaka Jarc, ki je ta šport začel trenirati zaradi prijatelja, potem pa je ljubezen do žoge zrastla do te mere, da košarko trenira že nekaj let.

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. Medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na katero izmed kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj inovativni način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven, kje ne.

Huda muska odgovarja na vprašanja o glasbi okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta. V sredo, 29. januarja, sta bila v okviru festivala Kavč v Knjigarni Sanje v Ljubljani Goran Tomić in Diego Vitasović.

Morje prinaša številne zgodbe, tako iz daljnih prostranstev kot z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

V Modernih klasikih, elitni knjižni ediciji Cankarjeve založbe, so z lapidarnim skupnim naslovom Tri besedila nedavno izdali tri besedila Annie Ernaux, danes 84-letne francoske pisateljice, ki je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Gre za Mesto, Neko žensko ter Sram. Med platnicami ene same knjige se sicer niso znašla po naključju ali na silo, saj vendar vsa tri tematizirajo avtoričino otroštvo oziroma odraščanje v Normandiji, vsa tri prinašajo portrete pisateljičinih staršev, vsa tri razčlenjujejo kompleksno, pogosto protislovno dinamiko medčloveških odnosov v družini Duchesne, kakor se je Annie Ernaux pisala pred poroko.
Zato se nam, ko vzamemo v roke Tri besedila, tako rekočsama po sebi vsiljuje misel, da smo po zaslugi prevajalskih naporov Suzane Koncut pravzaprav dobili v roke nekakšno avtobiografijo. Toda dr. Manca G. Renko, zgodovinarka, esejistka in publicistka, ki je Trem besedilom dodala spremno besedo, pravi, da ta misel kratko malo ni na mestu. Če torej Ernauxova ne z Mestom ne z Neko žensko ne s Sramom ni napisala avtobiografije ali spominov, se seveda lahko vprašamo, kaj je s temi tremi besedili v resnici ustvarila. Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Manco G. Renko.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Njegov svet je svet glasbe. Lahko bi rekli, da je multiinstrumentalist, saj oživi veliko glasbil, ki mu pridejo v roke. Študiral je violino in bil violinist v Simfoničnem orkestru RTV. Toda največ njegove ljubezni, raziskovanja, navdiha in prepričanja, da zmorejo veliko več, kot se zdi, je namenjeno orglicam, ustni harmoniki. Vladimir Hrovat, gost oddaje Razkošje v glavi, velja za najboljšega slovenskega koncertnega ustnega harmonikarja; uveljavljen je tudi v tujini.

Tretji kanu ustvarja spevno, zasanjano popglasbo z ženskim in moškim vokalom, ki s slikovito metaforiko išče navdih v naravi. Za zasedbo se skriva življenjska in ustvarjalna naveza dveh dolenjskih glasbenikov: Anja Pavlin in Jan Medle že desetletje krmarita svoj Tretji kanu. Oba pišeta glasbo in besedila, a ustvarjata vsak po svoje. Njun tretji album »Rio in Anu« je zbirka singlov iz zadnjih štirih let, ki sta jo povezala v celoto.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Obsežna monografija Teološki temelji morale vsebuje osebno sintezo večdesetletnega ukvarjanja s temeljnimi moralnimi vprašanji najbolj znanega slovenskega moralnega teologa dr. Ivana Janeza Štuheca. Znanstvena monografija je namenjena tudi širšemu občinstvu. Vabljeni na pot iskanja v tokratni oddaji.

... je zatreskan v muco Ušatko!
Pravljico pripoveduje Petra Rojnik Veber.
Napisala jo je Romana Ercegovič.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 2007.

Kaj imajo skupnega Bob Dylan, Tom Waits, Jay McShann, The Fabulous Thunderbirds, John Hammond, Jimmy Witherspoon, Doctor John, Maria Muldaur, skupina Roomful of Blues in kanadski bend The Rockin Highliners? Odgovor: Duka Robillarda! Je kitarist, vodja bendov, kantavtor, pevec, producent, studijski glasbenik ter one-man band bluesa v vseh njegovih oblikah, strukturah in permutacijah. Prav vsak od zgoraj naštetih glasbenikov je z Robillardom, legendo bluesa, delil bodisi snemalni studio bodisi oder. Sam kralj bluesa B.B. King ga je imel za "enega največjih glasbenikov". Ponujamo vam Robillardove koncertne posnetke.

OUICKSAND (EDDIE JONES)
JUMP THE BLUES FOR YOU (DUKE ROBILLARD)
BOUNCE FOR BILLY (DUKE ROBILLARD)
YOU W O N 'T LET ME (BUDDY JOHNSON)
LOOK OUT (DUKE ROBILLARD)
TOOL BAG BOOGIE (ELMORE JAMES)
W ANT A BLUES (JOHN LEE HOOKER)
TOO HOT TOO HANDLE (DUKE ROBILLARD)
TELL M Y W HY (DUKE ROBILLARD)
M IDNIG HT CANON BALL (LOU WILLIE TURNER)
MONKEY ARMS (DUKE ROBILLARD)
SW ETTTHING (DUKE ROBBILARD)
STREECHIN' (DUKE ROBBILARD)
DON T LEAVE ME BABY (T-BONE WALKER)
BLUES AFTER HOURS (PEE WEE CRAYTON)
SIK INCH NAILS (DUKE ROBILLARD)

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi, ki bi po obliki bolj spominjale na pričevanja o davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske oblike, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo od zime in prihod pomladi. V tretjem delu bomo spoznali ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca.

Interpreta sta Eva Stražar in Urban Kuntarič.
Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.

Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa je prišla med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas.

Interpretka je Gaja Filač,
režiser Klemen Markovčič,
glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje pa Matej Juh.
Produkcija leta 2025.

Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti regij Evropske unije je odgovorno uredništvo in ne izražajo nujno stališč Evropske unije.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Lady Adrena: Recipe for the Blues. Tokratno glasbeno cesto bo na ledeno mrzel večer ogrevala kantavtorica z ameriškega juga, ki izvaja gospel, soul in bluz. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/02/13/lady-adrena-recipe-for-the-blues/