Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan gremo z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose, Haydna, Griega, Mozarta, Genina, Chaminade, Sora, Saint-Saënsa, Schumanna, Mercadanteja in Čajkovskega.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Paul Auster je med letoma 1970 in 1979 izdal tri pesniške zbirke, ki jih odlikujejo lucidno, včasih težko prevedljivo poigravanje z besednimi pomeni, hoja po tanki meji med pomenom in tišino, v poznejših pesmih pa tudi začetki tistih refleksij metafizičnega, ki so porajale njegove najznamenitejše romane. Zaslutimo jih tudi v pesmi Severni sij. Prevedla jo je Tina Kozin, interpretiral dramski igralec Željko Hrs.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prva simfonija, Te Deum (1932), je pravzaprav kantata, ker se konča z zborom z besedilom latinske hvalnice (zahvalne pesmi).

Dragan Živadinov je gledališki umetnik, ki je v prvi polovici osemdesetih let nastopil s svojo vizijo odnosov med gledališkimi elementi in z vrhuncem tega obdobja, Krstom pod Triglavom, ki je bil hkrati tudi krst odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, odločno premaknil prostor konflikta iz besedila v likovni odrski jezik ter se od političnega gledališča obrnil v območje estetskega. Sam pravi, da ima v umetnosti dve življenji, v vsem njegovem opusu pa lahko spremljamo nekatere poteze, ki jim namenja posebno pozornost. Bodisi gre za reference iz umetnosti 20. stoletja, s posebnim poudarkom na avantgardah, bodisi za gledališke elemente in njihova razmerja, na primer gledališki prostor in gledalčev pogled, razmerja med govorjenim, vizualnim in gibalnim jezikom ter prizadevanje za abstraktno. Posebno pozornost namenja tudi prototeoretskemu jezikovnemu orodju, ki ga razvija tako v pisnem kot govorjenem jeziku ter v oblikah informansov. Ustvarjanje Dragana Živadinova odločilno zaznamuje mit o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovem geostacionarnem satelitu, ki je v središču 50-letne gledališke predstave Noordung 1995‒2045 in je podlaga za postgravitacijsko umetnost zadnjih treh desetletij.

Ljudstvo Aka v srednji Afriki je ljudstvo lovcev in nabiralcev, ki se še kako zavedajo odvisnosti in povezanosti z naravo. To se kaže v vsem njihovem bivanju, tudi v petju. Njihove dejavnosti namreč vedno spremlja petje; slišali smo že pesmi, povezane z lovom, nabiranjem medu, domom, otroštvom in igrami, zdaj pa bodo na vrsti plesi, ki spremljajo druženje, pripovedi in pesmi ob slovesu.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V Galeriji Ravne so na ogled postavili osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. Na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici so odprli razstavo projekta Astrotop_X, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so postavili v dialog dela dveh velikih umetnikov in mojstrov grafike, Bogdana Borčića in Johnnyja Friedlaenderja. V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled interaktivna razstava z naslovom Človek, a veš, kam greš?, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati.

Glasbena medigra.

Petra Meterc se bo pogovarjala z Novogoričanom Gregorjem Božičem, režiserjem, scenaristom in snemalcem, ki ga poznamo po celovečernem prvencu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, nedavno pa se je na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu predstavil s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna hruška, v katerem svoje raziskovanje sadnih sort na Goriškem razširja na filmsko platno. Z njim smo se pogovarjali tako o njegovem filmskem ustvarjanju kot o raziskovanju sadjarstva in projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov, ki bo izveden v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Tehnična izvedba: Vito Plavčak

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetke s koncerta baročnega ansambla Quicksilver, ki je 20. maja lani nastopil v dvorani Reichsaal Stare mestne hiše v Regensburgu. Leta 2010 ustanovljeni ansambel, ki sodi med vodilne tovrstne sestave v Severni Ameriki, se je na evropskih tleh predstavil prvič. Nastopil je v sklopu Dnevov starejše glasbe Regensburg in s programom predstavil svoj zadnji, nedavno izdani album z naslovom Early Moderns: The (very) first Viennese School, v prostem prevodu torej Zgodnji modernisti: (čisto) prva dunajska šola. Spored je obsegal glasbo, pretežno sonate, Johanna Heinricha Schmelzerja, Giovannija Legrenzija, Antonia Bertalija, Daria Castella, Johanna Kasparja Kerlla in Johanna Rosenmüllerja.
Ansambel sestavljajo violinista Robert Meally in Julie Andrijeski, ki sta prevzela tudi vlogi umetniških vodij, fagotist Dominic Teresi, ki sicer igra tudi dulcijan, gambist David Morris, lutnjist Charles Weaver, pozavnist Maximilien Brisson in Avi Stein pri čembalu oziroma orgelskem pozitivu.

Pisatelj, pesnik in dramatik Evald Flisar (1945) je študiral primerjalno književnost, v Londonu anglistiko, v Avstraliji pa psihologijo. Od leta 1975 do leta 1992 je živel v Londonu in bil odgovorni urednik Enciklopedije znanosti in tehnologije pri založbi Marshall Cavendish, pisal pa je tudi zgodbe in igre za BBC. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, leta 1998 pa je postal glavni urednik Sodobnosti. Najprej je pisal liriko, potem se je povsem posvetil pripovedništvu in razvil poglobljeno potopisno pripoved. Morda najbolj znan je prav po potopisnem romanu Čarovnikov vajenec, enem najbolj branih slovenskih romanov po drugi svetovni vojni. Uveljavil pa se je tudi kot izvrsten dramatik, morda najbolj je odmevala njegova igra Kaj pa Leonardo? iz leta 1992.
Izbrali smo odlomek njegovega romana Ljubezni tri in ena smrt (2002), in sicer iz 9. poglavja, ki pripoveduje o praznovanju sedemdesetletnice vaškega gasilskega društva in v katerega je pisatelj presenetljivo vpletel tudi samega sebe.

Interpret Zvone Hribar,
režiser Igor Likar,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh.
Produkcija 2003.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Libretist Arrigo Boito je Shakespearjevo istoimensko tragedijo predelal v prepričljiv libreto za Verdijevo tragično mojstrovino, ki razgalja kompleksno dinamiko razmerij med Otellom, Desdemono in Jagom. Skladateljevo predzadnjo opero, uprizorjeno na odru mariborske opere, je režiral Guy Montavon, scenografijo, kostumografijo in svetlobo je oblikoval Wolfgang von Zoubek, odrski gib pa koreografinja Cleopatra Purice. Ob zboru in orkestru mariborske opere, ki ga tokrat vodi Roberto Gianola, poleg baletnih solistov nastopajo še Sung-Kju Park (Otello), Sabina Cvilak (Desdemona), Luka Brajnik (Jago), Bože Jurić Pešić (Cassio), Luka Ortar (Lodovico), Irena Petkova (Emilija), Žiga Lakner (Roderigo), Sebastijan Čelofiga (Montano) in Tomaž Planinc (Glasnik).

S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.

Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas.

Interpretka je Gaja Filač,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2025.

Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti regij Evropske unije je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Evropske unije.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.