Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu bodo Sonata v f-molu, Kk19 Domenica Scarlattija, Simfonija v cis-molu Josepha Martina Krausa, Andante z variacijami v f-molu, Hob. XVII/6 Josepha Haydna in Uvertura a 7 concertanti v F-duru, ZWV 188 Jana Dismasa Zelenke.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu bosta Koncert za flavto in orkester Jacquesa Iberta in Fantazija za klarinet in harfo na temo cavatine Una voce poco fa iz Rossinijeve opere Seviljski brivec Iwana Müllerja v izvedbah slovenskih glasbenikov.

Bertolt Brecht se je rodil leta 1898 v nemškem Augsburgu in je po burnem življenju, katerega velik del je preživel v izgnanstvu, umrl leta 1956 v vzhodnem delu Berlina. Znan je po svojem gledališkem ustvarjanju in po teoretskih posegih v svet gledališča. Z uporabo t. i. potujitvenega učinka je uvajal gledališče brez iluzionistične prevare gledalca. Še prej pa je njegova ljubezen veljala poeziji, ki se ji je posvečal že v zgodnji mladosti. Pesem z naslovom Od vseh izdelkov je poslovenil Ervin Fritz, interpretiral jo bo dramski igralec Uroš Smolej. Produkcija leta 2014.

Na sporedu bodo Sanjarija za rog in godala Aleksandra Glazunova, Hanoniana, klavirska igra na belih tipkah Mattija Rautia, Fantazija za dve flavti in klavir na teme iz Verdijeve opere Rigoletto, op. 38 Franza in Karla Dopplerja, Karelia – suita za orkester, op. 11 Jeana Sibeliusa, Nokturno št. 5 v B-duru, op. 37 Gabriela Fauréja, Simfonija št. 2 v A-duru Vasilija Kalinnikova, Sonatina za flavto in klavir Henrija Dutilleuxa in Rapsodija na Paganinijevo temo za klavir in orkester Sergeja Rahmaninova.

Christoph Schaffrath sodi med najpomembnejše predstavnike tako imenovane prve berlinske šole. Njegova dela združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti, cenili pa so jih predvsem v salonih berlinskih glasbenih poznavalcev.

Oddajo smo namenili tradicionalni ustvarjalni džezovski kliniki, ki bo ta teden v Velenju. Njen kreativni direktor je saksofonist Jure Pukl, verjetno najprodornejši glasbenik s sodobnega slovenskega džezovskega področja. Pukla bomo slišali v skladbah, v katerih je igral z džezovskimi mojstri, ki bodo med mentorji velenjske delavnice.

Staroegipčanska mumificirana telesa imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah, ugotavlja prva sistematična kemijska in senzorična znanstvena študija njihovih vonjav, objavljena v reviji »Journal of the American Chemical Society«. Eden osrednjih raziskovalcev pri njej je bil profesor analitične kemije in vodja Laboratorija za dediščinsko znanost dr. Matija Strlič s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo univerze v Ljubljani, od lani častni profesor na univerzitetnem kolidžu v Londonu oziroma na tamkajšnem Inštitutu za trajnostno dediščino. Raziskovalci so s plinskim kromatografom, povezanim z masnim spektrometrom, izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egiptovskem muzeju v Kairu (glej fotografijo dveh sodelavcev ljubljanskega laboratorija za dediščinsko znanost pri delu v Kairskem muzeju). Poleg tega je skupina usposobljenih človeških »vohalcev« opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost. Spoznanja in rezultati študije bodo s približki na novo izdelanih vonjav mumij obiskovalcem muzeja v Kairu omogočili popolnoma novo razsežnost dediščinske izkušnje. Kar primeren izziv tudi za muzeje v Sloveniji.

Tokrat predstavljamo sopranistko Olgo Gracelj, eno najopaznejših sodobnih slovenskih opernih in koncertnih pevk. Olga Gracelj se je rodila leta 1950 na Jesenicah. Solopetje je študirala na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, študij pa je nadaljevala v Veliki Britaniji, na glasbeni akademiji Kraljevega severnega kolidža v Manchestru. Že v obdobju študija je nastopala v Angliji, kot koncertna pevka pa tudi na Danskem in Finskem. Leta 1978 se je vrnila v Ljubljano in debitirala z vlogo Micaele v operi Carmen Georgesa Bizeta. Kmalu je postala solistka ljubljanske operne hiše. Pela je v številnih glavnih opernih vlogah in sodelovala pri kar 33 premierah. V ljubljanski operi je bila dolgoletna nosilka vlog za lirski sopran. Sopranistka Olga Gracelj bo nastopila z arijami Micaele iz opere Carmen Georgesa Bizeta, Violete iz 3. dejanja Traviate Giuseppa Verdija, Mimi iz 1. dejanja opere La Bohéme Giacoma Puccinija, Pamine iz Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta in Liu iz 1. dejanja Puccinijeve opere Turandot.

Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in vsebuje pribl. 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njeno življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (roj. l. 1877, umrl je l. 1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem v letih od 1914 do 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Cuneko Kondō Kavase (1893–1963) in se z njo poročil, ona pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti vzhodne Azije. V pogovoru bomo predstavili tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z oddelka za azijske študije filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pihalni orkester nizozemskih letalskih sil bo pod vodstvom dirigenta Lexa van Diepna izvedel suito štirih ciganskih plesov Puszta in Štiri stare plese Jana Van der Roosta ter Arijo in ples Keesa Schoonenbecka.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Javljamo se vam iz Berlina, kjer od četrtka poteka že 75. filmski festival, na katerem se predstavljajo tudi slovenski filmski ustvarjalci, izvedeli pa bomo tudi več o filmih, ki si jih lahko ogledamo na že 19. festivalu gorniškega filma, ki se v več mestih po Sloveniji začenja prav danes.

Kvartet violončelov Cedéz je oktobra nastopil v Škerjančevi dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet v okviru festivala Cellofest.
Zasedbo sestavljajo Ema Krečič, Zala Vidic, Izak Hudnik in Nejc Rupnik, ki so vsi prejemniki najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, svoje znanje pa so pridobivali na uglednih glasbenih ustanovah po Evropi. Komorna glasba jim pomeni vrhunec glasbenega ustvarjanja, igranje v taki zasedbi pa je zanje poklicno in osebno izpolnjujoče.

ALEXANDRE TANSMAN: DVA STAVKA ZA KAVRTET VIOLONČELOV
PRIMOŽ RAMOVŠ: A QUATTRO ZA KVARTET VIOLONČELOV
WILHELM FITZENHAGEN: KONCERTNI VALČKI ZA KVARTET VIOLONČELOV, OP. 31
PETER ILJIČ ČAJKOVSKI/JAMES BARRALET: SERENADA V C-DURU ZA GODALNI ORKESTER, OP. 48 (PRIREDBA ZA KVARTET VIOLONČELOV)

Milan Novak: Napišite mi glasbo,
Lidija Dimkovska: EMŠO,
Branko Gradišnik: Tisoč in nobena noč.

Recenzije so napisali Marija Švajncer, Jure Jakob in Miša Gams.

Predvajali bomo Zimsko pravljico Marijana Vodopivca, Concertino za flavto in godala Pour le temps passe' Petra Kopača in simfonično pesnitev Zapeljivec Blaža Arniča.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija uredništva igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založba Sanje.

Godci – muzikanti so v življenju preprostih ljudi imeli vedno posebno mesto. Nekoč je bilo to sicer pretežno moška domena, glasbila pa so bila v večini ljudskih pesmi sicer redko omenjena. Zato pa so se nekatere pesmi posvečale prav tej tematiki. Primeri takih igrivih pesmi v prepletu z godčevskimi vižami nam slikajo podobo godčevstva v našem okolju nekoč.

Dogajanje komedije je postavljeno v ozko sotesko, v kateri se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi v prazničnem trenutku. Zadnje ure leta, ki bi naj prinesle mirno slovo od starega, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko izbruhnejo na dan zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti.

Avtorica priredbe besedila in režiserka bralne uprizoritve: Tatjana Doma
Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Živa Čebulj
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Tehnični asistent: Miha Oblak
Izvedba: tehnična ekipa SLG Celje, tonski mojster Mitja Švener in lučni mojster Žiga Besal

Filip Ostriga, elektroinženir – Branko Završan
Jelka Ostriga, njegova žena, arhitektka – Lučka Počkaj
Bogomir Pintarčič, fotograf – Renato Jenček
Lena Pintarčič, njegova žena – Barbara Medvešček
Nika, njuna hčerka – Eva Stražar
Arnold Weiss, samostojni podjetnik – Žan Brelih Hatunić
Zdravnik specializant – Aljoša Koltak
Reševalec – Rastko Krošl
Marko Potočnik – Urban Kuntarič
Mojca, njegovo dekle, onkološka bolnica – Lucija Harum
Profesor, Semafor – Tarek Rashid

Produkcija uredništva igranega programa, Celje 2025

Švicarski dirigent Philippe Jordan zna bolje uprizoriti veliko simfonično dramo kot skoraj kateri koli drug dirigent njegove generacije. Ko dirigira Osmo simfonijo Antona Brucknerja, se glasba avstrijskega poznega romantika prelije v veliko simfonično pripoved, polno referenc na Richarda Wagnerja, ki ga je tako občudoval.

Glasbena medigra.

Vang Vej je bil plodovit in zanimiv kitajski ustvarjalec iz 8. stoletja. Bil je tudi slikar in glasbenik, sicer pa budist in cesarski uradnik. Živel je v enem najslavnejših obdobij v dolgi in burni zgodovini Kitajske, v obdobju vladavine dinastije Tang. Ta upravičeno slovi kot zlata doba kitajske umetnosti, saj so se pod cesarskim patronatom poezija, slikarstvo in kaligrafija razcveteli v vsem sijaju. Izbrali smo nekaj njegovih pesmi iz knjige, ki je izšla leta 1997 v zbirki Lirika pri Mladinski knjigi.

Prevajalka je Maja Lavrač,
interpret Kristijan Muck,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija leta 2008.

Poslušamo glasbo Ellisa Larkinsa, nadarjenega pianista in skladatelja. Zaradi svojega subtilnega igranja je postal eden najbolj priljubljenih spremljevalnih pianistov džezovskih pevk. Tako je vso svojo glasbeno kariero preigral v senci prepoznavnih pevk ali kot potrpežljiv pianist v spremljevalnih zasedbah. Še najbolj je lahko zablestel pri solističnih projektih.