Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 14. feb. 2025

Ars • Pet, 14. feb.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Brazilski pesnik, esejist, urednik, tudi univerzitetni profesor brazilske književnosti Eucanaa Ferraz se je leta 1961 rodil v Riu de Janeiru. Za svoje pesniške knjige je prejel več pomembnih nagrad; v nekem intervjuju je poezijo opredelil kot tisto, ki nam zagotavlja vsaj osnovno človeško dostojanstvo – in prav to naj bi bila tudi osnovna ambicija njegove poezije. Avtorjevo pesem je prevedla Jasmina Markič, interpretira dramski igralec Matej Recer.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Ljubezenska pisma nemških skladateljev so tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno, ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir, in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore.
V peti oddaji predvajamo glasbo Franza Liszta.

11:00
Poročila

Zdajšnjo svetovno ureditev, v kateri dominirajo zahodne države na čelu z ZDA, vse bolj ogroža skupina Brics ter njeni gospodarski in politični načrti. V to skupino so se povezale Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Južna Afrika in več drugih držav, ki se predstavljajo kot glas svetovnega juga. Članice Bricsa predstavljajo že tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, v njih živi več kot 45 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Italijanski renesančni skladatelj je zapustil bogat opus del: 105 maš, 68 oratorijev, približno 140 madrigalov in več kot 300 motetov. Posebno pozornost je namenjal besedilu maš. Objavil jih je v trinajstih zvezkih, številne je posvetil Devici Mariji. Med njimi je tudi štiriglasna Missa de Beata Virgine, ki je bila prvič objavljena leta 1567. Na nosilec zvoka jo je med drugimi posnel mladinski zbor Jeunesses musicales.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

V oddaji gostimo skladateljico, pianistko in dolgoletno profesorico glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.

14:00
Poročila

Valentinovo bo v Kinodvoru v Ljubljani posvečeno retro filmski erotiki, začel se je festival Berlinale – letos tudi z močno slovensko udeležbo –, pravkar se je končal znameniti festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu, prihodnji teden se začenja 19. izdaja Festivala gorniškega filma, poleg tega smo se pogovarjali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar o tem, kaj lahko pričakujemo na domači filmski sceni v letošnjem letu.

Roman V vrtincu ima pomembno mesto v ameriški literaturi in se še danes uvršča med deset najbolj branih knjig vseh časov, že leta 1936, ko je izšel, mu je uspel veliki met. V pičlih šestih mesecih so prodali milijon izvodov, Margaret Mitchell je za svoj prvenec prejela slovito Pulitzerjevo nagrado, knjigo pa so že takrat prevedli v več kot štirideset jezikov. Toda še preden se je to zgodilo, je legendarni filmski producent David Selznick potrkal na vrata Mitchellove in si zagotovil pravice za snemanje filma, pisateljici pa zanje odštel vrtoglavih 50.000 dolarjev. Do takrat takega rekorda za svoj prvi roman ni uspelo postaviti niti enemu piscu. Film je debitiral decembra 1939 v Loew’s Grand Theatru v Atlanti, zgodba ameriške državljanske vojne skozi oči mladenke z juga – v ospredju z ljubezensko zgodbo v vojnem vrtincu, ki se plete med Scarlett O'Hara in Rhettom Butlerjem, ki sta ju zaigrala nepozabna Clark Gable in Vivien Leigh – pa je v trenutku obnorela svet. In ga navdušuje še danes. Zgodovinska romanca, ob filmski premieri katere so v Atlanti organizirali veliko parado in potem še tridnevno zabavo, na kateri so igralci nosili svoje filmske kostume, mnoge trgovine v mestu pa so si nadele videz iz časa državljanske vojne, ostaja mega uspešnica tedanjega in današnjega časa. Glasbo zanjo pa je napisal Max Steiner.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V razstavišču KiBela Multimedijskega centra Kibla v Mariboru je na ogled samostojna razstava slikarja Marka Jakšeta z naslovom Blizu, bliže, še bliže, v Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav morala preseliti, pa je razstavljen osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. V galeriji si želijo spomenik kasneje umestiti v javni prostor, da bi opominjal, kako dragocena je solidarnost.

Bomo nekega dne lahko rakave bolezni zdravili tako, da bomo tumorske celice prepričali, da naj vendarle umrejo? Nove možnosti odpirajo spoznanja o tako imenovani obogateni celični smrti. S pravimi učinkovinami namreč lahko imunski sistem spodbudimo, da je kos tudi trdovratnim oblikam raka, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Ive Hafner Bratkovič. Članek so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications.
Pri rakavih celicah namreč običajno imunski sistem odpove, saj jih preprosto ne prepozna kot nevarne. Z novo metodo pa se posebne beljakovine, imflamasome, ki so del našega prirojenega imunskega odziva in opozarjajo na nevarne viruse in bakterije, vnese v tumorske celice. Tam tumorsko celico nato uspešno uničijo, obenem pa sprostijo snovi, ki v tumor privabijo imunske celice, katerim tumor običajno uspešno preprečuje vstop. Zato tudi izraz obogatena celična smrt.

V tokratnem Recitalu, ki je pred nami, se bomo posvetili ansamblu Nash. V Wigmorjevi dvorani v Londonu so člani zasedbe: hornist Richard Watkins, violinist Benjamin Nabarro in pianist Alasdair Beatson 16. decembra lani, izvajali dela Brahmsa in Kurta Schwertsika.

Prodorni katalonski arhitekt Josep Ricart Ulldemolins je soustanovitelj biroja Harquitectes v Barceloni, s katerim zmagujejo na pomembnih natečajih in dobivajo nagrade, njihove projekte še posebno zaznamuje element trajnostne arhitekture. Kot predavatelja ga vabijo na razne fakultete po svetu in konec lanskega leta se je ustavil tudi v Ljubljani. Imel je dve predavanji za študente Fakultete za arhitekturo in eno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Predstavil je zanimive projekte njihovega biroja v povezavi z ekološko krizo – v smislu, kdo je danes arhitekt.

Pravi, da študentje ugotavljajo, da so težave vedno povezane s socialnimi ali ekološkimi vprašanji. "Pravzaprav gre za eno in isto vprašanje: ekološka kriza podpihuje tudi družbene probleme in neenakost. Kot državljan se s tem strinjam, kot arhitekt pa jih poskušam prepričati, naj se lotijo reševanja teh dveh kritičnih elementov. Vsega sveta pač ne bodo mogli rešiti."

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele, to so: Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda in Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zato pa je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Antonin Dvořak je napisal Serenado za godala v E-duru leta 1875.

V izvedbi uveljavljenih glasbenikov bomo predvajali Serenado za godala v E-duru, op. 22 češkega skladatelja Antonina Dvořaka iz leta 1875. Izvedli jo bodo člani Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in gostujoči nemški pianist Aleksander Lonquich.

V dvorani Union v Mariboru je januarja gostoval ugledni Orkester Tonkünstler ali Orkester tonskih umetnikov iz Spodnje Avstrije, ki je izvedel 3. koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor.

Orkester tonskih umetnikov deluje že od leta 1907. Glavni poudarek je na klasičnem repertoarju od 18. do 20. stoletja, glasbeniki pogosto sodelujejo tudi s skladatelji sodobne glasbe. Orkester tonskih umetnikov je v Mariboru vodil eden najopaznejših romunskih dirigentov mlajše generacije Gabriel Bebeşelea, ki se največ posveča dirigiranju operne glasbe in simfoničnih koncertov. Zdaj je glavni dirigent Filharmoničnega orkestra Georgeja Enescuja v Bukarešti ter umetniški vodja ansambla in festivala za staro glasbo Musica Ricercata. Kot solistka je nastopila violinistka Sajako Šodži, ki je študirala na glasbenih akademijah v Sieni in Kölnu, leta 1999 pa je prejela prvo nagrado na Paganinijevem violinskem tekmovanju. Za založbo Deutsche Grammophon je posnela koncerte Prokofjeva, Sibeliusa in Beethovna, z Orkestrom Tonkünstler pa je izvedla obsežni Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 77 nemškega romantika Johannesa Brahmsa. Orkester tonskih umetnikov se je v drugem delu koncerta posvetil izvedbi Simfonije št. 8 v G-duru, op. 88, liričnega in vedrega občutja Antonina Dvořaka z vplivi češke ljudske glasbe.

22:00
Poročila

Še preden se je Puccini tako rekoč v celoti zavezal operni glasbeni ustvarjalnosti, je zložil nekaj orkestrskih oziroma vokalno-instrumentalnih skladb. Leta 1880 je kot dvaindvajsetleten mladenič, ki se je kalil na Pacinijevem glasbenem inštitutu v svojem rojstnem mestu, zgodovinski Lucci na zahodnem robu Toskane, za izpitno delo zložil Mašo za dva solista, štiriglasni zbor in orkester. Ta je v svoji celoti čudovito, zaokroženo glasbeno delo, neprekosljivo po lepoti melodičnih tem mladega Puccinija, na katerega je zagotovo vplivala tedanja italijanska operna glasba. Delo so 19. oktobra lani izvedli v katedrali sv. Venčeslava v Olomucu, v sklopu tamkajšnjega Jesenskega festivala sakralne glasbe. Solista sta tenorist Peter Berger in basist Martin Gurbal. Poje še Češki filharmonični zbor iz Brna, igra Filharmonični orkester Bohuslava Martinůja, dirigira pa Petr Fiala.

Prste stran je igriv, strasten in humoren roman, v katerem spoznamo protagonistko Paulino. Rahlo cinična, simpatična in svojeglava Ljubljančanka se nepričakovano zaljubi in to v njej povzroči kup silovitih čustev, ki se jih trudi na vse pretege zanikati. Ljubezenski roman pa nikakor ni površinski, saj bralcu razkriva tudi številne zahtevne življenjske situacije, s katerimi se spopada sodobni posameznik. Roman je napisala mlada pisateljica Karmen Petric, rojena leta 1993, Prste stran je njen prvenec. Izbrali smo odlomek, v katerem Paulina obišče psihoterapevtko.

Interpretka: Gaja Filač,
režiser: Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica: Sonja Strenar,
urednica oddaje: Ana Rozman.
Produkcija 2025.

Poslušamo glasbo vokalistke Jay Clayton, umrla je na silvestrovo leta 2023.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov