Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem slovenskega pesnika, dramatika in prevajalca Milana Jesiha se začne pomenljivo z verzom Rodiš se nag. Interpretiral jo bo dramski igralec Jernej Kuntner. Produkcija 2015.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dela Christopha Schaffratha združujejo baročni kontrapunkt z galantnim slogom nemške sentimentalnosti. Leksikograf Ernst Ludwig Gerber ga je leta 1792, skoraj trideset let po smrti, opisal kot komornega glasbenika nedavno preminule pruske princese Amalije ter poudaril, da je bil eden najpomembnejših nemških kontrapunktistov. Glasbeni teoretiki so v osemnajstem stoletju veliko razpravljali o kontrapunktu, kompozicijski tehniki kombiniranja tem ali melodij v fugi ali kanonu. Naprednejši pisci so svarili pred izrabljenimi formulami tradicionalne kontrapunktske umetnosti in se zavzemali za oblikovno svobodna zaporedja harmonij kot strukturno podlago skladbe. Pri presojanju umetniške vrednosti so dodeljevali prednost učinku, ki ga je imela glasba na poslušalce. Bolj konservativni umetniki in kritiki se niso strinjali. Učinek glasbe je bil resda najpomembnejši, a je temeljil na tradicionalnih pravilih vodenja glasov. Ta diskusija je potekala v času, ko je na prizorišče prišel Christoph Schaffrath.

Kitarista Andrej Pekarovič in Luka Vehar že od srednješolskih let skupaj igrata v duu Črnobelo. Sodelovanje sta ohranjala kot študenta na ljubljanski Akademiji za glasbo ter v času izpopolnjevanja na Univerzi v Gradcu. Ob izvajanju klasičnega repertoarja sta igrala tudi druge glasbene zvrsti, danes pa se osredotočata predvsem na lastno avtorsko glasbo. Oba sta predana tudi poučevanju, Luka Vehar poučuje in vodi kitarski orkester v Glasbeni šoli v Škofji Loki, Andrej Pekarovič pa ima razred učencev in vodi glasbeni festival v Pionirskem domu v Ljubljani.

Luigi Boccherini se je rodil 19. februarja leta 1743 v italijanskem mestu Lucca. Prvo glasbeno znanje je dobil od očeta, ki je bil tudi sam odličen glasbenik. Z očetom je nekaj časa služboval na Dunaju, leta 1761 pa je odšel v Madrid, kjer je glasbeno zorel na dvoru španskega kralja Karla III. Umrl je leta 1805 v Madridu, pozneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v cerkev sv. Frančiška v njegovo rojstno mesto.

Za obdobje med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo in je trpela pod hudim fašističnim raznarodovalnim pritiskom, je značilen tudi tako imenovani »Fenomen Toneta Kralja«, slikarja, ki je v mnogih sakralnih objektih angažirano poslikal slovensko etnično mejo v času, v katerem je živel. Bil je že predvojni antifašist in domoljub in politično angažiran slikar, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Čeprav iz Zagorice na Dobrempolju je svoj slikarski opus posvetil Primorski, kjer ga štejejo za svojega, primorskega domoljuba.

Pred 20.leti je Vlasta Veselko, koreografinja, plesalka in tango plesalka, ustanovila Mednarodni festival eksperimentalnega giba Nagib. Točno deset let kasneje se je iz njega razvilo Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, ki vse od takrat v Mariboru pod vodstvom producentke in kuratorice Petre Hazabent ustvarja sodoben plesno afirmativen celoleten program. Letošnja obletnica je priložnost za še posebej bogat in reflektiran program, o katerem je Petra Hazabent več povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nova radijska igra Periferija Kaje Novosel v ospredje postavlja samsko mladenko, ki se v študentskih letih iz periferije na Gorenjskem preseli v prestolnico. Z aktualno temo odseljevanja mladih skuša avtorica spodbuditi razmislek o pričakovanjih družbe in položaju mlajše generacije. Poročamo tudi o dogajanju na 75. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu.

Filharmonični orkester Nizozemskega radia pod taktirko Markusa Stenza je 31. januarja nastopil v glasbenem kompleksu TivoliVredenburg v Utrechtu. Večer se je začel z uverturo k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja, sledila je krstna izvedba violinskega koncerta Iz globine nizozemskega skladatelja Joeya Roukensa – solistka je bila violinistka Simone Lamsma. V drugem delu je zazvenela še Simfonija št. 5 v c-molu Ludwiga van Beethovna.

Papua Nova Gvineja je država z daleč največjo gostoto jezikov na svetu. Je tudi območje, kjer jeziki, zaradi sprememb v načinih življenja, najhitreje izginjajo. Več kot štirideset let na Papui Novi Gvineji deluje in raziskuje antropolog prof. dr. Borut Telban z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Antropološko delo pa seveda nujno zahteva znanje lokalnih jezikov. To je zagotovo t. i. tok pisin, lingua franca Papue Nove Gvineje, ter v Telbanovem primeru karawarijski jezik, jezik skupnosti, katere član je postal pred več kot štirimi desetletji, ko je prvič prišel v vas Abonwari v provinci južni Sepik. Nekaj značilnosti te izrazito drugačne jezikovne pokrajine smo osvetlili v tokratnih Jezikovnih pogovorih.

Širna madžarska prostranstva so dom bogate zapuščine ljudske glasbe. Ta je v 20. stoletju pomembno navdihovala številne madžarske skladatelje, tudi Zoltána Kodálya in Györgya Ligetija.

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen.

Bralec: Matej Puc
Režiser: Klemen Markovčič
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Produkcija: Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Po prvem delu muzikala Kinky Boots je danes pred nami njegov drugi del. Muzikal si je svojo pot proti Broadwayu začel utirati leta 2012 v Chicagu, Broadway pa je dosegel leto dni pozneje. S svojim delom pa si karierne poti zagotovo nista utirala Cyndi Lauper in Harvey Fierstein, z muzikalom Kinky Boots sta svojo karierno pot le poglobila, Cyndi Lauper z glasbo in besedili songov, Harvey Fierstein pa s scenarijem.

Melodija finskega skladatelja Jeana Sibeliusa je kot prostrana severna pokrajina; kot na severno pokrajino tudi na njegovo melodijo le rahlo sije blago sonce. Njegove harmonične barve so bolj pridušene zaradi severnjaške zadržanosti. Na trenutke ima njegova glasba moč in pogum junakov severnjaških sag, v drugih trenutkih je mirno obrnjena sama vase. Sibeliusova glasba ni prišla samo iz finskega srca, temveč tudi iz srca Finske.

Južnokorejska pisateljica Han Kang v svojih delih pogosto opozarja na nasilje v družbi in zgodovini, na krutost, ki prežema ne le korejsko, ampak marsikatero preteklost in tudi sedanjost. Če bi ustvarjala filme, bi imel zaradi nasilnih prizorov marsikateri precej visoko starostno omejitev. Ob tem pa se pisateljica zaveda tudi lepote sveta, ljubezni in sočutja, ki mu dajejo smisel. "Zakaj obstajata trpljenje in ljubezen?" je retorično vprašala, ko je za "intenzivno poetično prozo, ki se spoprijema z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," kot piše v utemeljitvi, prejela Nobelovo nagrado.

Scenarij: Eva Vučkovič in Kang Byoung Yoong,
prevod odlomkov: Urša Zabukovec (Vegetarijanka) in Eva Vučkovič (Deček se vrača, Belina, Ne poslavljava se),
igralca: Tina Resman Lasan in Jernej Gašperin,
bralka: Eva Longyka Marušič,
urednik oddaje: Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra: Urban Gruden in Sonja Strenar.
Režija: Špela Kravogel.
Posneto februarja 2025.

V zaprti brazdi na krožno zorani njivi pod poljem električnih silnic se je skril zvok. Bil je glas in zven, beseda in fraza, šum in napev. Iztrgan iz domovanja svojega prvotnega bivanja je postal prepuščen vesoljstvu kreacije, ki bo ustvarila nove odnose med naravo in glasbo ter nova razmerja v naravi glasbe same. Svet, ki je, bo postal svet, ki zveni, in skladatelj potohodec se bo podal na pot v dežele izgubljenih in skritih zvokov. Raziskal bo prostranstva podzemlja, komaj zaznavne premike površin in pretoke atmosfer. Sledil bo nihaju zraka ali snovi, ki sta vzgib zvenu in tonu in ki bosta postala glasba.

Sedemnajstega februarja je minilo sto šestdeset let od rojstva Silvija Strahimirja Kranjčevića, najpomembnejšega pesnika hrvaškega realizma. Najbolj je znan po domoljubni poeziji, veliko pa je tudi bivanjskih vprašanj. Sprašuje se o neskladnosti sveta, idealov in resničnosti, o veri, smrti, ljubezni, grehu in sreči, pravici in svobodi. Tako tudi v pesmi z naslovom Monolog v prevodu Alojza Gradnika.

Igralec Klemen Janežič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Špela Kravogel,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2015.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.