Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušajmo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Pianist in skladatelj, ki je odraščal v Furlaniji - Julijski krajini, je bil od rojstva slep. Najprej je obiskoval šolo za slepe ter bival v zavodu Rittmeier v Trstu, a ker so tam kmalu odkrili njegovo glasbeno nadarjenost, je šolanje nadaljeval na glasbenem konservatoriju. Med letoma 1945 in 1947 je študiral na ljubljanski glasbeni akademiji v razredu Janka Ravnika. V Benetkah je obiskoval študij kompozicije, tam je leta 1949 tudi diplomiral.
V njegovi interpretaciji poslušamo Preludij, arijo in finale za klavir solo Cesarja Francka ter Adagio iz Sonate za klavir v e-molu Josepha Haydna.

Leta 1942 rojeni Hugo Mujica je eden najpomembnejših pesnikov španskega govornega prostora. V njegovi poeziji ni ničesar odveč: kristalizacija misli in njene podobe je izrisana v nekaj natančnih besedah. Izbor njegove poezije v slovenskem prevodu Pabla Juana Fajdige je izšel v knjigi z naslovom Pesmi (KUD Logos, 2008). Iz nje je izbrana tudi pesem Do pomodritve. Interpretiral jo bo dramski igralec Robert Prebil.

Poslušamo Antični menuet Maurica Ravela, Aranjueški koncert za kitaro in orkester Joaquína Rodriga, Duo Concertant za violino in kitaro, op. 25 Maura Giulianija in Pet preludijev za kitaro solo Heitorja Ville Lobosa.

Meginhardus je zvočni projekt vokalno-instrumentalnega sestava Dramsam in vokalnega ansambla Capella Vocalle dell' Accademia Jaufre Rudel, poimenovan po goriškem grofu iz 12. stoletja. Gre za zvočni posnetek srednjeveškega vsakdanjika na goriškem gradu, skladbe z duhovno vsebino, zbrane na zgoščenki s prav takim naslovom, pa se nanašajo na posamezne svetnike ali praznike v cerkvenem letu, hkrati sledijo razvoju deželne zgodovine in zasledujejo možne kulturne vplive in povezave na širšem Goriškem.

Neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolne cerkve sv. Janeza Krstnika. Mašuje župnik Danijel Lasbaher, s petjem pa sodeluje Katedralni zbor, ki ga vodi Mirjam Strlič. Na orgle igra Matej Podstenšek.

Berlinska filharmonija je 25. februarja lani na koncertu gostila Simfonični orkester Berlinskega Radia in solista harfista Xavierja de Maistra. Koncert je vodil dirigent Matthias Pintscher, na sporedu pa so bili Siegfriedova Idila Richarda Wagnerja, Koncert za harfo Petra Eötvösa ter skladbi Clauda Debussyja Preludij k favnovemu popoldnevu in suita Iberia iz Treh slik za orkester.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Glavna oseba zgodbe Proizvodno delo klošarja Pepija v monologu pripoveduje, kako je videti življenje klošarja in zakaj je to pravzaprav družbeno koristno delo.

Interpret: Milan Štefe,
režiser: Jože Valentič,
tonski mojster: Jure Culiberg,
urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman,
leto nastanka: 2004.

... Mozarta, Verdija, Catalanija, Donizettija in Glinke.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Sklepamo niz štirih oddaj, v katerih predvajamo izbrane koncertne posnetke, ki jih je lani – ob 10. obletnici smrti dirigenta Lorina Maazela – v ponudbo Evropske zveze radijskih postaj posredoval Bavarski radio. Veliki ameriški dirigent je bil namreč umetniški vodja oziroma šef dirigent tega orkestra v letih od 1993 do 2002. Prejšnja oddaja je bila v znamenju zadnjih treh Mozartovih simfonij, tokrat pa bomo predvajali eno samo delo – Brucknerjevo kolosalno, uro in pol trajajočo 8. simfonijo, ki sta jo Simfonični orkester Bavarskega radia in dirigent Lorin Maazel izvedla 5. marca leta 1993 v dvorani münchenske Filharmonije Gasteig.
Simfonija št. 8 je Brucknerjevo zadnje dokončano simfonično delo. Skladatelj sam je sklepni Finale označil za »najpomembnejši stavek mojega življenja« in zagotovo predstavlja vrhunec bogate kariere, morda celo dobe: glasba »tleče umirjenosti« in »neslutene veličine«, v kateri pretresljiva groza uvodnega stavka simfonije vendarle najde ne le razrešitev, temveč tudi transcendenco.

Janez Krmelj je na Madagaskarju zgradil misijon Ampitafa, ki obsega 100 kvadratnih kilometrov veliko območje. Pred leti je pomagal graditi cesto in ko se je pokvaril buldožer, je opazil, da so se ustavili na območju, na katerem bi lahko nastalo nekaj dobrega. Ob pomoči donatorjev je nastalo pravo medicinsko-šolsko središče sredi ničesar. V njem so vrtec, osnovna šola, srednja šola, bolnišnica, porodnišnica in zobozdravstveni dispanzer. V načrtu ima tudi zatočišče za izkoriščana dekleta, ki bi jim omogočil brezplačno formalno izobrazbo. S Krmeljem smo se pogovarjali ob njegovem obisku Slovenije, med katerim zbira sredstva. Na rednem obisku je tudi zaradi zdravljenja, saj je v 70. letu starosti.

Oddajo namenjamo glasbi čeških orgelskih mojstrov. Skladbe Bohuslava Mateja Černohorskega, Jana Zacha, Josefa Segerja, Josefa Bohuslava Foersterja in Bedřicha Antonína Wiedermanna izvajajo organisti Josef Popelka, Milan Kampelscheimer, Milan Šlechta, Zuzana Nemečkova in Vaclav Uhlir.

Arthur Miller (1915‒2005) je bil predvsem uspešen dramatik, pisal pa je tudi radijske igre, potopise in filmske scenarije. Med drugim je napisal scenarij za film Neprilagojeni legendarnega Johna Hustona po svoji istoimenski kratki zgodbi. Miller je leta 1987 objavil avtobiografijo Premene časa. V njej je kar nekaj vrstic namenil ustvarjanju filma Neprilagojeni, pri katerem so sodelovali njegova takratna soproga Marilyn Monroe, Clarke Gable in Montgomery Clift. Ob 20. obletnici Millerjeve smrti se spominjamo velikega ameriškega umetnika z odlomkom iz Premen časa.

Avtor literarnega dela je Arthur Miller,
režiserka Elza Rituper,
interpret Ivan Rupnik,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
prevajalec in urednik oddaje Marko Golja.
Posneto leta 2000.

Lani se je v devetdesetem letu za vedno poslovil hrvaški džezovski pianist in skladatelj Davor Kajfeš. Odlikoval se je s prirojeno muzikaličnostjo, umetniško vedoželjnostjo in raziskovalnim duhom ter ustvaril niz unikatnih glasbenih del.
Davorjev sin Goran je danes verjetno najpomembnejši švedski ali celo evropski džezovski trobentač. Njegovo otroštvo je zaznamovalo džezovsko okolje, predvsem zvoki Duka Ellingtona in Charlesa Mingusa, ki sta postala osrednja vpliva njegovega bodočega ustvarjanja. Goran Kajfeš je ta hip eden najzanimivejših sodobnih džezovskih glasbenikov.
Obema, očetu in sinu, smo namenili nedeljski glasbeni portret.

Ob 90. obletnici rojstva Filiberta Benedetiča se spominjamo tega pisatelja in urednika, ki se je rodil 17. februarja 1935 v Tržiču, mestu v goriški pokrajini. Literarni portret je pripravila Klara Krapež, v njem pa nastopajo bralca Maja Moll in Igor Velše in igralci Pavle Ravnohrib, Zvone Hribar in Željko Hrs. Glasbo je izbral Marko Stopar, oddajo sta posnela Miro Marinšek in Zmago Frece, režirala pa Ana Krauthaker. Prvič je bila na sporedu leta 2005.

V današnji oddaji bomo spoznavali keramično umetnost angleškega sodobnega umetnika, pisca in lončarja Edmunda de Waala. Znan je po svojih obsežnih umetniških postavitvah porcelanastih posod, ki so pogosto ustvarjene kot odziv na zbirke, arhive ali zgodovino določenega kraja. Pri ustvarjanju se osredotoča na porcelanaste kose, po navadi enobarvne na enobarvnem ozadju. De Waalove umetniške postavitve porcelana imajo svoj ritem in ko je škotski skladatelj in violinist Martin Suckling pogledal na dela iz glasbene perspektive, se je zdelo, da v njih vidi vzorce dihanja, vdihovanja in izdihovanja. In ker je pisal koncert za flavto, se je ta navdih zdel še posebno primeren. Organizacijska zamisel za koncert za flavto iz leta 2016, imenovan Bela cesta, je bila prepletanje flavte in orkestra.

Nisem prinaša izbor Pintaričevih pesmi iz avtorjeve nastajajoče knjige z naslovom Sence spomina. V intimni vezani poeziji lirskega govorca spremljamo v zelo različnih razpoloženjih; veselje, obešenjaštvo, nostalgijo, tesnobo – ali pa njihova nihanja, prehajanja, s katerimi se govorec prebija skozi vsakdanjik – pa združujeta njegova refleksija doživetega in predvsem volja, da ohrani osredotočenost pogleda.

Režiserka: Špela Kravogel;
interpret: Jernej Gašperin;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija leta 2025.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.