Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 18. feb. 2025

Prvi • Tor, 18. feb.

00:00
Poročila

V Pokrajinskem muzeju Celje so se na pobudo dr. Tomislava Vignjevića iz Znanstvenoraziskovalnega središča Koper lotili projekta izdaje knjige Shema kvaternijev in Celjski grofje. Gre za znanstvenoraziskovalni projekt, ki je trajal več desetletij. Ob izidu monografije so pripravili občasno razstavo o razvoju grba grofov Celjskih od začetkov njihovega vzpona do izumrtja te družine. Ob tem so predstavili tudi njihove pečate in to, kako so vsi ti simboli ene najpomembnejših plemiških rodbin pri nas vplivali na državne simbole v različnih zgodovinskih obdobjih vse do sedanjega državnega grba naše države. Pot nastanka grbov, njihovo spreminjanje in pomen bomo spoznali v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

01:00
Poročila

Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani pa se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, v okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. Dedek in babica je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

02:00
Poročila

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kako različni smo si ljudje. Tudi ko gre za temeljna življenjska vprašanja. Večkrat bi bilo verjetno bolje, če bi se tega bolj zavedali in tudi sami storili kaj za to, da bi bili bolj zadovoljni. Zadovoljstvo ne prihaja kar tako samo od sebe, od zunaj, brez našega prizadevanja. Tako pa največkrat vidimo samo druge, za katere se nam zdi, da so na boljšem, sami pa se izgubljamo v tožbah, kako ubogi smo.
Prav to mi je prihajalo na misel, ko sem poslušala pripoved znanke o dveh starejši gospeh. Obe sta stari čez osemdeset let. Ena je še kar zdrava in živi v hiši skupaj s sinom in njegovo družino. Druga ima veliko zdravstvenih težav in živi sama, otroci z družinami so v drugih krajih. Obe nekje na deželi. Na silvestrovo zvečer je obe poklicala. Prva je začela tožiti, kako sama je, kako težko ji je, kako ni ničesar v njenem življenju, kar bi jo razveseljevalo. Druga, ki živi sama v hišici, pa je zvenela prav zadovoljno. Res da marsičesa ne zmore, pa ji sem in tja pridejo pomagat. Kot prvo ji je rekla: »Tako lepo mi je.« Na ta praznični večer bom malo poslušala radio, pa kaj prebrala. Pripravila si je kar nekaj knjig, ki bi bile primerne za ta večer. No, vsega ne bo mogla prebrati, nekaj pa le. Tudi televizije ne mara preveč, radio ji je ljubši.
Dve stari gospe in dva različna odziva na življenje. Verjetno je za prvo zdaj v tej pozni starosti že prepozno, da bi se učila drugače odzivati se na življenje. No, čisto nemogoče pa tudi to ni. Druga stara gospa je lahko samo hvaležna, da je takšna, kot je. Ne poznam je in ne vem, koliko je tudi sama prispevala k temu, da je takšna. Predstavljam pa si, da ima tudi sama zasluge pri tem.
Potem pa sem poslušala še zgodbo, kako je znanka z družino obiskala to drugo staro gospo. Otroci so bili navdušeni nad njo. Obe njihovi babici sta že umrli, tako da zdaj nimajo nobene več. Sin, pubertetnik, pa je razmišljal takole: »Takšno babico bi želel imeti!« Ali bi mogla stara gospa dobiti še kakšno večje priznanje kot to, da ji pubertetnik reče, da bi želel imeti takšno babico?

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Leto 2025 je za orkestra naše radijske hiše prav posebno leto – Simfonični orkester RTV Slovenija bo obeležil 70-letnico, Big Band RTV Slovenija pa 80-letnico delovanja. Več kot odlični iztočnici, da orkestroma posvetimo današnji Torkov kviz! Sogovornica: Maja Kojc, vodja glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kolumbijka María Alejandra Rubio je dom v Sloveniji našla pred slabim letom in pol. Razlog za selitev je njen podiplomski študij. Po izobrazbi antropologinja v Sloveniji dela kot mlada raziskovalka na Institutu 'Jožef Stefan', kjer se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih. Te dni jo boste lahko spoznali tudi v drugi vlogi – kot soustvarjalko filma Bojevnice, ki bo v sklopu 19. festivala gorniškega filma na sporedu danes ob 20. uri v Mestnem kinu Domžale. O filmu, plezanju, kolesarjenju in seveda življenju v Slovenijo je z Marío Alejandro Rubio govorila Andreja Gradišar.

Bosta Evropa in ukrajinsko vodstvo za pogajalsko mizo o končanju vojne v Ukrajini ali bosta o vsem odločala le Putin in Trump? Kaj lahko storimo z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. In tudi tu se že kažejo razpoke. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se v oddaji Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Danes bomo z Radiosfero potovali po poteh preteklosti. Levstikovo pripovedko o tihotapcu soli Martinu Krpanu večina dobro pozna. To, da se je na Slovenskem nekoč tihotapilo živo srebro, pa je verjetno malo manj znano. Zgodbo tihotapke Marine Melhiorce potrjujejo pisni viri. V uradnih spisih je že konec 17. stoletja pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju omenjeni tihotapki. Več v torkovi Radiosferi.

08:48
Obvestila

09:00
Poročila

Nekaj lahko diši in je tudi zdravilno, no, vsaj blagodejno. Vonj ima to moč, sploh takrat, ko gre za naravna eterična olja in hidrolate, ki se za izboljšanje počutja pravzaprav uporabljajo že tisočletja. Kako lahko z aromaterapijo uravnavamo svoja čustva, izboljšamo zdravje in ustvarimo razpoloženje, ki nas podpira pri opravilih vsakdana in čutenju sebe? V torkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala certificirana aromaterapevtka Nina Medved iz Magnolije. Pišite nam na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Kengurujček Joey, kot Avstralci imenujejo mladiče kengurujev, je zelo boječ. Še nikoli ni šel iz mamine vreče. A danes nima izbire, moral bo skočiti.

Joey je rdeči kenguru, ta vrsta je največja od vseh kengurujev in lahko doseže velikost človeka. Ima dolga stopala kot vsi kenguruji iz družine vrečarjev skakačev. V latinščini tej družini rečemo macropodidae, kar prihaja iz grščine: makros pomeni dolg, pous pa stopalo.

Zadnje noge kenguruja imajo dolga in vitka stopala, ki lahko zrastejo več kot 26 centimetrov. Vsako stopalo ima štiri prste, dva s kremplji in dva tanjša, ki sta zraščena skupaj. Kenguru se premika z veličastnimi skoki. Skoči najmanj do višine košarkarskega koša in za dolžino celega avtobusa. Kot bi bil orjaški zajec. Ko se premika, se njegov rep giba kot nihalo ure. Pri počitku svoj dolg rep uporabi, da se nanj nasloni, kot da bi imel še tretjo nogo.

A za zdaj je Joey še na toplem v mamini vreči.

10:00
Poročila

Predpostavimo, da si nameravate omisliti nov avto, zdaj pa omahujete. Kako boste torej sprejeli odločitev, katerega kupiti? Boste gledali le na ceno in porabo ali boste upoštevali tudi količino toplogrednih plinov, ki jih vaši ogledani modeli izpustijo na sto kilometrov? Pa res hočete podpreti nemško industrijo ali raje stavite na Italijane? In kaj je z barvo avtomobila? Ste se nemara po tihem tudi vprašali, ob katerem jeklenem konjičku bodo vaši nadležni sosedje hitreje in temeljiteje pozeleneli? Morda pa na vas vsaj malo vpliva, kateri zvezdnik nastopa v reklami za ta in katera zvezdnica v reklami za drugi avto, med katerima pač omahujete? Kako, skratka, navsezadnje sprejmete odločitev?
Ko gre za vprašanje nakupa osebnega avtomobila, se vprašanje komu še utegne zdeti dovolj lahkotno, nemara celo trivialno, ko pa gre za to, katero politično stranko boste podprli v volilni kabini, na katero fakulteto se boste vpisali ali s kom se boste poročili, no, to pa zagotovo niso več odločitve, katerih morebitne negativne konsekvence lahko razmeroma hitro in neboleče popravimo. Zato se velja z vso resnostjo vprašati še enkrat, kako neki ljudje sprejemamo svoje odločitve. V kolikšni meri smo pri vlečenju svojih življenjskih potez avtonomni in svobodni, v kolikšni meri pa naše izbire že vnaprej zožijo drugi dejavniki – od strogo nevrofizioloških do družbeno oziroma kulturno prevladujočih vrednot?
To je vprašanje, ki zaposluje številne znanstvenike od psihologov do ekonomistov, zaposluje pa tudi nas v tokratni Intelekti na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo filozofinjo dr. Olgo Markič z ljubljanske Filozofske fakultete in filozofa dr. Tomaja Strleta s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki sta pred nedavnim za založbo Aristej napisala znanstveno razpravo O odločanju in osebni avtonomiji. Avtorjema pa se v studiu pridružujeta še dva gosta: dr. Urban Kordeš, predavatelj za področje kognitivne znanosti na Pedagoški fakulteti, in dr. Andrej Ule, filozof in matematik, ki je dolga leta predaval logiko, teorijo znanosti in analitično filozofijo na Filozofski fakulteti.

11:00
Poročila

Od prejšnjega tedna je v javni obravnavi novela zakona o zaščiti živali. Namen zakonskih sprememb je: izboljšanje dobrobiti živali, učinkovitejše ravnanje z zapuščenimi živalmi, izboljšanje standardov za ravnanje z živalmi, uvedba strožjih pravil in kazni za kršitelje, boljše delovanje inšpekcijskih služb in tudi odprava reje kokoši nesnic v kletkah. Slednje je postalo spet aktualno po objavljenih posnetkih v televizijski oddaji Tarča. Reja kokoši nesnic v kletkah bo na slovenskih kmetijah dovoljena še do konca leta 2028 – če bodo predlagane spremembe obveljale. Nevladniki novost pozdravljajo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pa se s tem ne strinja.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek igrajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Omogoča živ nastop v studiu 13 z neposrednim radijskim in videoprenosom na spletni strani Prvega (radioprvi.si) in na MMC, med drugim pa ustvarja tudi neposreden stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.

Delegaciji Združenih držav Amerike in Rusije sta v Riadu začeli pogovore o obnovi medsebojnih odnosov in vojni v Ukrajini. Kremelj je sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogajanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter da se ima Ukrajina pravico pridružiti Evropski uniji, ne pa tudi Natu.

Druge teme:
- Izrael ob izteku premirja s Hezbolahom ohranil enote na petih položajih na jugu Libanona.
- Pokojnine bodo višje za 4 odstotke in pol.
- Gospodarska zbornica opozarja na nujnost razbremenitve plač.

Drugi poudarki:
- Na Mariborski cesti v Celju nadgradnja semaforjev z zvočno signalizacijo za varnejše gibanje slepih in slabovidnih.
- Revizija na revizijo, a končnega odgovora, kaj je šlo pri gradnji nove športne dvorane v Bovcu narobe, občina še nima.
- V kratkem se bo začela prenova Libertasa, nekdanje skladišče soli bo postalo koprsko kulturno stičišče.
- Čeprav so smučarski tečaji vse dražji, sta oba štiridnevna, ki ju organizira ptujski smučarski klub med zimskimi počitnicami, polno zasedena.

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:

Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije,
Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel,
dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Pomaga tudi kakavček …
Igrata: Tjaša Železnik (mama, pripovedovalka) in Marli Piletič Železnik (deklica Lara).
Avtorica besedila: Tatjana Gomboc Jerman.
Režiser: Alen Jelen.
Tonski mojster: Miha Jaramaz.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Fonetičarka: Mateja Juričan.
Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Objava v okviru projekta B-AIR Radia Slovenija. Posneto v studiih Radia Slovenija, studio 2, januar 2022.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

21:00
Poročila

Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje.

Režiserka: Špela Kravogel
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Soseda Berta – Sabina Kogovšek
Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav
Mama Irena – Milena Zupančič
Cimra Lada – Gaja Filač
Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc
Bivša tašča Branka – Vesna Slapar
Krojač Zdenko – Uroš Smolej
Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar
Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan
Gospa Jana z občine – Maruša Oblak
Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin
Napovedovalka Lidija – Lucija Grm

Uredništvo igranega programa
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025.

Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

23:00
Poročila

Sedemnajstega februarja je minilo sto šestdeset let od rojstva Silvija Strahimirja Kranjčevića, najpomembnejšega pesnika hrvaškega realizma. Najbolj je znan po domoljubni poeziji, veliko pa je tudi bivanjskih vprašanj. Sprašuje se o neskladnosti sveta, idealov in resničnosti, o veri, smrti, ljubezni, grehu in sreči, pravici in svobodi. Tako tudi v pesmi z naslovom Monolog v prevodu Alojza Gradnika.

Igralec Klemen Janežič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Špela Kravogel,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2015.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov