V uvodu je dejal, da imamo vlado, ki bo izpeljala zadane naloge. Pojasnil je, da so že v četrtek takoj začeli delo in se med drugim seznanili s finančnim stanjem države in so zadali nove naloge. "Vlada je torej polno operativna in je na tisti poti, ki smo si jo začrtali," je dodal.
V nadaljevanju se je dotaknil ustvarjanja novih ministrstev. Po izračunih opozicije namreč vsako ministrstvo, čez palec, stane vsaj 500.000 evrov letno. Cerar je na to odvrnil, da se je v preteklosti izkazalo, da združevanje ministrstev ni prineslo prihrankov, saj je nekatere naloge pač treba opraviti.
V primeru ločitve ministrstva za okolje in prostor je dejal, da gre za potezo, ki jo zagovarja tudi stroka. Glede javne uprave in notranjih zadev pa je prepričan, da en minister ne more pokrivati dveh tako velikih resorjev. "Ta odločitev je bila zato več kot nujna," je ocenil.
"Stari obrazi" niso zagotovilo za dobro delo
Ob tem je zagotovil, da se javna uprava ne bo širila. V povezavi z željo novega finančnega ministra Dušana Mramorja, da bo potreboval štiri generalne sekretarje, pa je dejal, da je finančno ministrstvo v tem trenutku tako pomembno, da potrebujemo skoraj "nadčloveško" ekipo. Na drugih ministrstvih tega ne bo, zmanjšali pa so tudi število ljudi, ki jih ministri lahko s seboj pripeljejo v kabinet na zaupanje.
Kar se tiče novih obrazov je dejal, da so sicer politično novi obrazi, a je starostna struktura razmeroma visoka in gre za ljudi, ki že imajo veliko izkušenj in znanja. Poleg tega to, da je že nekdo bil v politiki, ne zagotavlja, da je tudi dober, kar se kaže tudi v stanju države, ki je z istimi ljudmi iz leta v leto tonila globlje.
Ko je beseda nanesla na privatizacijo, je Cerar dejal, da je proces privatizacije 15 podjetij šel že tako daleč, da bi lahko povzročil hude pravne težave in morda tudi odškodninske tožbe. Prav tako bi Slovenija lahko še dodatno izgubila ugled, ki pa ga mora v mednarodni skupnosti obnoviti.
Vseeno pa nameravajo v prihodnosti podjetja strateško privatizirati. V državni lasti pa namerava zadržati strateško infrastrukturo, kot so železnice in Luka Koper, pri čemer vprašanje koncesij ostaja odprto. Vsekakor pa nameravajo preprečiti korupcijska tveganja, ki se pojavljajo pri tem.
Če bodo nepravilnosti, bodo ukrepali
Pogovor ni mogel iti mimo samokandidature Alenke Bratušek. Poudaril je, da je o tem v celoti odločala prejšnja vlada. Zdaj pa je ta postopek že na ravni EU-ja in je zunaj slovenske domene in o njej ne moremo več odločati. Poleg tega je Slovenija dobila še podpredsedniško mesto v Evropski komisiji na pomembnem resorju, zato bi bilo na tej točki zelo nedržavotvorno, celo manipulativno, zagovarjati, naj nova vlada to prekliče.
"To je čista manipulacija tistih, ki želijo dobiti politične točke. Dejstvo pa je, da bo potem, če bi se izkazalo, da gospa Alenka Bratušek ne bi prestala zaslišanja v Evropskem parlamentu, avtomatično treba poiskati novega kandidata. O njeni kompetentnosti bodo zdaj presojali evropski poslanci in tam naj se izkažejo naši evropski poslanci, ki so polni kritik. Če bi se doma pojavile nove okoliščine, ki bi obremenile ta postopek, potem bo naša vlada prva, ki bo obravnavala ta postopek," je zagotovil. Hkrati je poudaril, da je bil jasno kritičen do izbire, a je njegov pravni domet segel le do tukaj.