Predsednik vlade Miro Cerar je bil gost Studia ob sedemnajstih z voditeljico Tanjo Starič. Kljub sveži vladi se je ta že seznanila z "govorico številk". Kaj ta govorica sporoča, ga je povprašala.
Finančnemu ministru Dušanu Mramorju je kolege že uspelo seznaniti z zelo težkim finančnim položajem, pravi Cerar, ki vseeno meni: "Čeprav je stanje resno, smemo biti optimisti."

Na nedeljskem poznovečernem zaprtem sestanku so tako ministri že določili nekatere prioritete. "Želel sem, da takoj začnemo delati," je pojasnil premier. Zanj je bilo zelo pomembno, da so se lahko ministri na neformalen način spoznali in začrtali pot sodelovanja, da se ne bi pojavila situacija, kjer bi bil vsak minister zase in vlekel zase - kot je že bilo v preteklosti.

Kadrovanje na vladi
Cerarjeva vlada v nasprotju s prejšnjimi ni že na prvi seji zamenjala prvega človeka Sove. Gre za premišljeno kadrovanje, je v studiu zatrdil Cerar, in ne hitenje - menjala je le sekretarje, ki so nujni za delovanje vlade. Vse drugo pride pozneje, če bo treba. "Komu, ki je zelo dober na svojem področju, nočemo iz političnih razlogov odreči možnosti delovanja."

Kadrovanje v državnih podjetjih
Cerar je napovedal, da bodo v naslednjih tednih skrbno preučili stanje v državnih bankah, Slovenskem državnem holdingu ter preostali državni lastnini ter "ustrezno ukrepali", če bi ugotovili, da so potrebne kadrovske spremembe. "Če kdo svojega dela ne opravlja dobro, bomo to storili." Načeloma pri tem strankarske kvote ne bodo dejavnik, je dodal.

Javne finance - še letos rebalans?
Bo potreben rebalans letošnjega proračuna, kot ga je za seboj pustila nekdanja premierka Alenka Bratušek (ki, mimogrede, še vedno ni dvignila pošte KPK-ja)? Cerar pri tem vprašanju "intenzivno dela", strokovne službe zapuščino preučujejo in že v nekaj dneh bo znano, ali bo treba osrednjo državno blagajno znova pretresti, je napovedal.

Glede stabilizacije javnih financ je spomnil, da je Slovenija sama Evropski uniji dala nekaj zavez, ki jih je tako tudi dolžna spoštovati. Če bomo še naprej nenadzorovano trošili, bomo v le nekaj mesecih prišli v položaj, "ki smo se ga do zdaj želeli izogniti". Tudi do trojke bi lahko prišlo, je dodal na vprašanje voditeljice.

"Na nekaterih področjih bomo morali zelo varčevati," je napovedal, ali pa "ustrezno prerazporejati sredstva znotraj javne uprave", da bomo lahko že naslednje leto prišli na "te slavne tri odstotke".

"Imamo tudi neznosen javni dolg, pa ne samo zaradi višine, temveč je trend naraščanja zelo skrb vzbujajoč," je dodal. Kako in kje se bo javna poraba zmanjševala, bo jasno v prihodnjih tednih. Tudi z gospodarsko rastjo, ki se je vrnila v Slovenijo.

Pogajanja z Brusljem
Nekaterih priporočil Bruslja Slovenija enostavno ni izpolnila - roki so se že iztekli. Kakšna bo Cerarjeva strategija pri Evropski uniji? "Zagotovo bom odločen," je napovedal, pri uveljavljanju slovenskih interesov v EU-ju. Poudaril pa je, da se je Slovenija ravno pred EU-jem v zadnjih letih izkazala kot problematična država, nekredibilen člen verige. "Odločni že moramo biti, ampak v mejah, ki jih situacija dopušča," je izjavil.

Komisarka Bratuškova in Juncker
Glede samopredlagateljstva in komisarstva Bratuškove je Cerar zatrdil, da po pogovoru s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem ni stopil korak nazaj. Z njim je imel dva pogovora, je pojasnil. Že v prvem je Junckerju poudaril, da ne podpira Bratuškove. V situaciji, kjer svojega kandidata ni mogel predlagati (Janeza Potočnika), je svojo podporo izrazil Tanji Fajon in Karlu Erjavcu v "enakovrednem sorazmerju", ker sta predstavnika članic obstoječe koalicije. "To je bila edina možnost, ki sem jo še imel," je povedal Cerar.

V drugem pogovoru ga je Juncker vprašal, ali šteje predlog, ki ga je v Bruselj poslala vlada, ki je opravljala tekoče posle, za formalno veljaven, in Cerar je to - ob ponovitvi prejšnjih stališč - potrdil. Juncker je tako dobil možnost, ki mu je Cerar ni mogel odreči. Zdaj o tem Slovenija več ne odloča, temveč Bruselj, in s tem se moramo sprijazniti ter gledati, da dobimo kot država čim boljši resor, je še dodal.

Koliko je še realna možnost, da jo Slovenija odpokliče? Če bo prestala zaslišanje v Evropskem parlamentu, bo postala komisarka - če ga ne bo, bo Slovenija predlagala novo ime. Če pa bo KPK ugotovil kaj zelo etično ali pravno spornega, bo vlada morala o tem odločati, je še napovedal.

Dejavnik DeSUS
Staričevo je zanimalo, koliko Cerarja skrbi stranka DeSUS, ki je "sodelovala" pri padcu vlade že v prejšnjih dveh primerih. Cerar se s tem po lastnih besedah ne ukvarja in gleda naprej. Stabilnost koalicije je v interesu vseh, zanjo si bo prizadeval, a če bi se ukvarjal s tem, kaj je kdo storil v kateri vladi, bi bilo zelo neproduktivno.

NSi in ZaAB
Poudaril je, da si je želel t. i. mavrične koalicije z NSi. A, kot je zatrdil, na strani NSi-ja "kljub zelo benevolentnemu pristopu SMC-ja" ni bilo volje zanjo. Po drugi strani se je stranka Zavezništvo Alenke Bratušek izkazala kot zelo problematična, saj je povzročila predčasne volitve in ravno zaradi Bratuškove so nastali komisarski zapleti, je našteval. "Tako naše članstvo kot širša javnost so se zelo negativno izrekli o teh dejanjih in zato ni kazalo stranke, ki povzroča takšno nestabilnost v sistemu, vzeti v koalicijo," je pojasnil. Na ZaAB tako ne gleda kot na "rezervno koalicijo".

Drugi tir in avtocesta proti Gruškovju
Po zaslišanjih kandidatov za ministre v DZ-ju je završalo (tudi znotraj koalicije) zaradi stališč, da drugi tir in tretja razvojna os (vključno z zaključkom avtoceste proti Gruškovju) niso prioritete. Cerar je na Radiu Slovenija poudaril, da se vlada tem projektom nikakor ni odpovedala in da so še vedno prioritetni. "Seveda pa moramo razumeti, da je minister za infrastrukturo še premalo politika in ga je v dolgi razpravi zaneslo v neke strokovne dileme, kjer je izpostavil problem financiranja," je povedal intervjuvanec.

Privatizacija teče dalje
Staričevo je zanimalo, ali je Cerar glede privatizacije Telekoma spremenil mnenje glede na predvolilna stališča. Intervjuvanec je odvrnil, da njegova stališča ostajajo povsem enaka: zaustavitev tam, kjer je to smiselno in mogoče. Zaustavitev privatizacije Telekoma bi peljala v hude pravne težave, odškodninske tožbe in izgubo kredibilnosti, je pojasnil. 15 podjetij bo treba privatizirati do konca, je napovedal, za vse preostalo pa se bo nadaljevalo "premišljeno in preudarno". Luke Koper ali Slovenskih železnic ne bi privatiziral, glede NLB-ja pa je še neodločen.

Koalicija proti IS-ju
Da je Slovenija del mednarodne koalicije proti Islamski državi, je bil Cerar po lastnih besedah "neposredno obveščen" v torek. A dejstvo, da je Slovenija vključena, za Cerarja ni sporno, saj je država proti terorizmu že po svoji ustavni ureditvi, ga pa moti, da se je uvrstitev zgodila brez vednosti vlade kot celote, pa tudi ne ministrstva za zunanje zadeve "v zadostni meri". Napovedal je, da bo Slovenija glede tega izrazila "neki protest".

Pozabljena prijava KPK-ju
Glede na to, da je predsednik vlade pravnik, ga je Staričeva pobarala, kako je mogoče, da je lahko zamudil rok prijave premoženja Komisiji za preprečevanje korupcije. Za en dan je zamudil, je odvrnil Cerar, to pa zato, ker se je znašel "v zelo nenavadni situaciji": postal je predsednik vlade, a ni imel na voljo državnega aparata (razen enega samega uslužbenca). Bil je zelo okupiran s sestavljanjem vlade in je medtem pozabil na prijavo KPK-ju. Spomnil pa je, da je vse svoje premoženje javno objavil na spletni strani stranke. "Priznam pa, da sem storil kar opazno in hudo napako," je dodal.