Meni, da je primerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve.
Miro Cerar je državni zbor že uradno obvestil o odstopu z mesta predsednika vlade. Svojo odločitev pa je nato podrobneje predstavil tudi predsedniku republike Pahorju, ki bo moral odločiti, kdaj bodo državnozborske volitve.
Pahor pričakuje, da bodo zaradi odstopa predsednika vlade predčasne volitve predvidoma v drugi polovici maja, so po sestanku sporočili iz kabineta predsednika republike.
Ker imajo pravico do predlaganja kandidata za predsednika vlade tudi poslanske skupine oziroma najmanj deset poslancev, se bo o tem in o roku za določitev predčasnih volitev Pahor prihodnji teden posvetoval z vodji poslanskih skupin.
V parlamentarnih strankah so razpisu predčasnih volitev naklonjeni, razen v SDS-u, kjer menijo, da bi bilo najbolje, da so volitve 10. junija. To je datum, ki je do zdaj veljal za najverjetnejšega za redno izvedbo volitev.
Preberite tudi:
- Mnenje analitikov: "Odločitev vrhovnega sodišča je sprožilec ohlajenih odnosov v koaliciji"
- Stranke s prstom kažejo druga na drugo
- Gospodarstveniki: Cerarjev odstop ne pomeni veliko
- Sviz bo najverjetneje zamrznil napovedano aprilsko stavko
- 109 evropskih milijonov za drugi tir je začasno zamrznjenih
- Sodišče ugodilo Kovačiču, sledi nov referendum o zakonu o drugem tiru
- Miro Cerar odstopil s položaja predsednika vlade
- Kolumna Tanje Starič: Obrambni ukrep v predvolilni ofenzivi
Kako zdaj naprej?
Državni zbor se bo s Cerarjevim odstopom seznanil prihodnji teden, predvidoma na redni seji. Nato bodo sledili postopki iskanja kandidata za novega mandatarja oziroma razpis predčasnih volitev.
Odstop predsednika vlade mora predsednik DZ-ja, kot je poročal Radio Slovenija, uvrstiti na dnevni red seje državnega zbora najpozneje teden dni po prejetju obvestila o odstopu. Predsednik vlade ima pravico odstop obrazložiti v državnem zboru. O odstopu predsednika vlade DZ ne glasuje, ampak le ugotovi, da mu je prenehala funkcija.
Nato se začne iskanje novega predsednika vlade. Predsednik republike opravi posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin in preveri, ali namerava katera predlagati mandatarja. Če ugotovi, da ne, ali če so poskusi izvolitve mandatarja neuspešni, sledijo postopki, ki pripeljejo do razpisa predčasnih volitev, ki bi bile lahko od 40 do 60 dni po razpustitvi parlamenta.
Redne volitve naj bi predsednik republike Pahor najverjetneje razpisal 10. junija. Predčasne volitve pa bi bile lahko približno mesec dni prej, to je maja.
Med opravljanjen tekočih poslov bo vlada močno omejena
Ne glede na to, ali bodo volitve redne ali predčasne, bo morala vlada do imenovanja nove opravljati tekoče posle. Toda vlada je med opravljanjem tekočih poslov pri svojih odločitvah omejena, tako recimo ne more spreminjati zakonov, imenovati in razreševati funkcionarjev in za državni proračun nalagati novih finančnih bremen, opozarja pravnik Rajko Pirnat, zaradi česar se bodo po Pirnatovem mnenju težko nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja.
Kot je pojasnil, gre sicer za zadevo, ki mora teči, saj je vlada k pogajanjem s stavkajočimi tudi zavezana, toda "končni rezultat je prevzemanje novih finančnih bremen, kar pa gotovo ni tekoča zadeva". Vlada se tako lahko pogaja, a o novih finančnih izdatkih ne more odločati, je pojasnil.
Cerarjeva vlada trenutno sicer še ne opravlja tekočih poslov. To se bo namreč zgodilo potem, ko se bo z njegovim odstopom seznanil DZ, kar se mora zgoditi najpozneje v sedmih dneh. Pirnat meni, da v tem času vlada ne bo sprejemala pomembnejših odločitev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje