Koalicija je v izhodišču poglavja o zdravstvu kot temeljno vrednoto navedla univerzalno, kakovostno javno zdravstvo, pri čemer revščina ne bi smela biti ovira za izvajanje zdravstvenega sistema.

Z navedenim se strinja tudi Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides, ki dodaja, da je ena prvih nalog novega ministra tudi natančna opredelitev tega, kaj sodi v košarico obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za MMC je še dodal, da ima sindikat do novega ministra Boruta Miklavčiča še eno zahtevo, in sicer realizacijo standardov in normativov, z drugimi besedami, da se jasno opredeli, kaj mora zdravnik narediti, da dobi svojo plačo, koliko časa naj bi porabil, denimo, za prvi pregled, za administrativno delo in podobno. Že s prejšnjo ministrico je bilo dogovorjeno, da se bo začelo to opredeljevati, toda doslej se ni zgodilo nič, dodaja Kuštrin.

Sporazum predvideva tudi ločitev javnega in zasebnega zdravstva, pri čemer bo do sprejetja pristojnega zakona veljal moratorij na podeljevanje novih koncesij. Kot je v zvezi s tem dejal Kuštrin, ni povsem jasno, kaj omenjena ločitev še pomeni; če bo zdravnikom iz javne mreže prepovedano delati še popoldne kot zasebnikom, se bodo čakalne dobe po njegovih besedah povečale. Vendar pa predsednik Fidesa meni, da je smisel verjetno v tem, da bi onemogočili pacientom iz zasebnih ordinacij, da preskočijo vrsto, kar pa ima za primerno.

Kaj pričakujejo medicinske sestre?
Kaj pa od ministra Miklavčiča pričakujejo medicinske sestre? Kot je za MMC dejala Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, je njihovo področje zapostavljeno, skrbi pa jih tudi prenašanje pristojnosti z zdravnikov na medicinske sestre. Opozarjajo še, da Zbornica – zveza nima podaljšane odločbe, s katero med drugim podeljujejo licence za samostojno delo v dejavnosti zdravstvene in babiške nege, zaradi česar trpijo škodo tako zdravstveni delavci kot bolniki.

Na Združenju medicinskih sester Slovenije pa menijo, da bi moral minister predvsem potrditi kadrovske normative za zdravstvo; opredeliti prioritete (v Sloveniji imamo, kot navajajo, vrhunsko diagnostiko, ne vemo pa, kaj početi s starostniki, ki potrebujejo zgolj nego); zaposliti dovolj izvajalcev, da bi se izognili izčrpavanju zaposlenih; poskrbeti za približno enako obemenjenost zaposlenih ter primerljivost s kolegi iz tujine.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje tudi na ZZZS-ju?
Kako naj bi se spremenilo stanje na področju zdravstvenega zavarovanja? Ena od zavez koalicijskega sporazuma predvideva spodbujanje neprofitnega izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se bo morda po novem izvajalo tudi pod okriljem ZZZS-ja. Za mnenje o tem smo povprašali Vzajemno, od koder sporočajo, da ima organizacijska oblika njihove zavarovalnice določene prednosti za družbo in zavarovance, saj med drugim prav ta oblika omogoča nižje premije.

Kaj od ministra pričakujejo na samem ZZZS-ju? Skrbi jih predvsem gospodarska kriza, saj kot ključen izziv navajajo »dolgoročno finančno vzdržnost ZZZS-ja zaradi prihajajoče gospodarske recesije in zaradi nenačrtovano visokega dviga plač v zdravstvu s ciljem, da se ne poveča skupna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje ter s tem obremenitev slovenskega gospodarstva«. Kot dodajajo, nedavni dvig plač v gospodarstvu namreč zahteva iskanje ustreznih rezerv in s tem racioanlizacijo na področju izvajalcev zdravstvenih storitev, za katere Zavod letno nameni 70 odstotkov svojih odhodkov.

Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si