Vprašanje vračanja ekonomskih migrantov ostaja odprto, saj po pojasnilih Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Slovenija od Hrvaške še ni prejela odgovora o vračanju 160 Maročanov. Skupino, ki jo je Slovenija v preteklih dneh poskušala vrniti na Hrvaško, so medtem namestili v Center za tujce v Postojni.

"Gre za ekonomske migrante, ki so nad našo deželo sicer pozitivno presenečeni, a ne kažejo nobenega interesa, da bi ostali. Smo samo tranzit," je na 17. Poslovni konferenci Portorož povedal državni sekretar MNZ-ja Boštjan Šefic in trditev podkrepil s podatkom, da je do zdaj samo 82 oseb zaprosilo za azil.

Vprašanje obravnave ekonomskih migrantov bo ena osrednjih tem pogovorov na srečanju generalnih direktorjev policij iz regije, ki bo prihodnji teden na Brdu pri Kranju, kamor jih je povabil generalni direktor slovenske policije Marjan Fank. Na MNZ-ju so izrazili upanje, da se bo tokratnega srečanja udeležila tudi Hrvaška, saj je učinkovit dogovor mogoče doseči zgolj ob sodelovanju vseh držav na migracijski poti.

Napovedi o prihodu 20 milijonov ljudi
Šefic je zaskrbljen nad napovedjo o prihodu 20 milijonov ljudi, tudi iz severne in centralne Afrike. Če bodo realni migracijski tokovi sledili napovedim, gre po njegovih besedah za novo repozicioniranje sveta, ki na neki način kaže na vojno za vodo in naravne dobrine. Ekonomski migranti iščejo boljše življenje ali možnost preživetja, vse skupaj pa je posledica globalizacije, je dodal.
.

Slovenija dobro čuva schengensko mejo
Prav nobenega razloga ni, da bi Slovenija ostala zunaj schengenskega območja, saj nalogo varuha meje opravlja zelo strokovno in učinkovito, je v Bruslju poudarila slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Ideja o vzpostavitvi mini schengna je po njeni oceni nesprejemljiva: "Če te informacije držijo, pa je to za nas absolutno nesprejemljivo. Slovenija je v tem trenutku varuh schengenske meje in to nalogo opravljamo zelo strokovno in učinkovito, ampak na način, ki je prilagojen dani situaciji."

"Ne vidim nobenega razloga, da bi Slovenija ostala zunaj mini schengna, glede na to, da Slovenija tudi v težkih razmerah ni z ničemer prispevala k ogroženosti schengna," je poudarila in dodala, da je na preizkušnji EU, ne Slovenija, ki je test izjemno dobro opravila, saj izvaja bistvo schengna, torej registracijo in varnostne preglede. Je pa treba izpostaviti dejstvo, da pravila niso prilagojena tako masovnemu prihodu ljudi na meje. "Niti pravila EU ne nacionalna zakonodaja niso uporabljivi v takšnih situacijah," je opozorila ministrica.

Slovenija zagotavlja 9.000 mest
Slovenija je v četrtek na videokonferenci kontaktnih oseb držav na balkanski migracijski poti potrdila, da zdaj zagotavlja 9.000 sprejemnih mest za prebežnike. Tako je danes v Bruslju povedala govorka komisije za migracije Natasha Bertaud, to pa je po njenih besedah tudi edina razpoložljiva nova informacija glede sprejemnih zmogljivosti.

Udeleženci oktobrskega minivrha v Bruslju so namreč obljubili, da bodo zagotovili 50.000 sprejemnih mest v Grčiji in dodatnih 50.000 v preostalih državah vzdolž balkanske migracijske poti.

Srbija se je na videokonferencah doslej zavezala k zagotovitvi 6.000 dodatnih sprejemnih mest, Hrvaška in Avstrija vsaka k 5.000, Slovenija pa k 2.000 dodatnim sprejemnim mestom.

V komisiji so bili po četrti videokonferenci zelo skopi z informacijami. Povedali so le, da so kontaktne osebe poudarile pomen pravočasnega medsebojnega obveščanja pred sprejetjem določenih ukrepov in potrebo po zagotovitvi dodatnih sprejemnih zmogljivosti ter da je Slovenija potrdila, da zdaj zagotavlja 9.000 sprejemnih mest.

Prebežniki še naprej prihajajo
Na železniški mejni prehod Dobova so danes do 17. ure prispeli štirje vlaki s 4.276 tujci. Nekaj po polnoči je pripeljal vlak s 1.078 osebami, okoli 6. ure je pripeljal vlak z 997 tujci, ob 14. uri vlak, na katerem je bilo 1.084 oseb in nekaj pred 17. uro vlak s 1.117 osebami. V Dobovi okoli 21. ure pričakujejo naslednji vlak, na katerem naj bi bilo po napovedih hrvaških varnostnih organov okoli 1.000 tujcev. Med 7. in 17. uro so v nastanitvene centre pospremili okoli 2.300 tujcev.

Zavračanje ekonomskih migrantov
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je sporočil, da Srbija in Makedonija čez mejo spuščata le še prebežnike iz Sirije, Afganistana in Iraka, druge pa zavračata.

Za ta ukrep so se odločili zato, ker je predtem Slovenija napovedala državam na balkanski poti, da se bo odločila za ta korak, za enak ukrep se je nato nemudoma odločila tudi hrvaška.

Srbski minister za delo Aleksandar Vulin je potrdil, da v Srbijo ne morejo več vstopiti ekonomski migranti oziroma migranti iz držav, "za katere sta Hrvaška in Slovenija odločili, da ne uživajo njihovega gostoljubja", ker niso ogroženi zaradi vojn.

Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić pa je pojasnil, da bo vstop v državo onemogočen predvsem državljanom Maroka, Bangladeša, Šrilanke, Alžirije, Liberije, Konga, Sudana in Pakistana.