V lekarni odgovarjajo, da je vprašanje preseglo okvire klasičnega svetovanja, ki ga pacienti dobijo ob prejemu določenega zdravila, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa menijo, da bi glede na milijonske dobičke lekarne lahko sredstva porabile tudi za znižanje cen zdravil in ponudile brezplačno svetovanje.

"Mene je zanimalo, ker imamo v družini specifične težave, ali obstaja kakšno zdravilo, ki poskrbi za želodčno sluznico, ne da bi pri tem oviralo absorpcijo vitamina B 12," pojasnjuje Mariborčanka, ki je nato zahtevala, da ji lekarniška uslužbenka pokaže cenik storitev. "Tega je tudi prinesla, a pojasnila, da ne ve natanko, za katero postavko naj se odloči. Tam je bilo kar nekaj postavk, ena od teh je bilo strokovno svetovanje za nekaj manj kot 30 evrov."

Vse lekarne svetovanja ne zaračunavajo
Da ne gre za navadno vprašanje, pojasnjuje Elvira Omerović Pešec, vodja Organizacijske enote lekarne v Lekarnah Maribor. "Gre za zahtevno, kompleksno vprašanje, in farmacevt v lekarni na takšno vprašanje ne more takoj podati odgovora." V Lekarnah Maribor so storitev, imenovano pregled uporabe zdravil, začeli zaračunavati s prvim marcem in je pacientom na voljo po predhodnem naročilu. "Farmacevt se mora na tako svetovanje pripraviti, pregledati literaturo, pogledati glavne povzetke in značilnosti zdravil in praviloma lahko na tako ali podobno vprašanje odgovori najhitreje naslednji dan." Vendar pregled uporabe zdravil ni edina storitev, za katero je po novem treba v Lekarnah Maribor plačati. Okoli 10 evrov stane svetovanje s področja homeopatskega zdravljenja, od tri do sedem evrov pa je treba odšteti za svetovanje s področja nege kože, samozdravljenja in prehranskih dopolnil. Storitev pregled uporabe zdravil je plačljiva tudi v gorenjskih in pomurskih lekarnah.

Lekarna Ljubljana: storitev naj krijejo zavarovalnice
Povpraševanje pacientov po pregledu uporabe zdravil v Lekarnah Maribor se je v zadnjih dveh letih povečalo za več kot 100 odstotkov. V letu 2017 so opravili 13 svetovanj, od tega devet proti plačilu. Ugotavljajo, da kar polovica pacientov zdravil ne uporablja v skladu z navodili. Podoben odstotek pacientov, ki so napačno uporabljali eno ali več predpisanih zdravil, so lani odkrili tudi v Lekarni Ljubljana. Skoraj petina pacientov vsaj enega predpisanega zdravila sploh ni jemala, je pokazala analiza storitve pregled uporabe zdravil. "Je pa ta storitev v Lekarni Ljubljana brezplačna, kadre pa zagotavljamo iz naslova sredstev, ki jih pridobimo s tržno dejavnostjo," pojasnjuje strokovna vodja Lekarne Ljubljana Mateja Praprotnik. Povpraševanje po pregledu uporabe zdravil se je sicer v letu 2016 v primerjavi z letom prej povečalo za 111 odstotkov. Lani so tako opravili 902 pregleda uporabe zdravil. "Storitev bi morala biti za paciente brezplačna in financirana od zavarovalnic. Predlog je že dala Lekarniška zbornica, ki je partner v pogajanjih," je dodala Praprotnikova.

Število predpisanih zdravil narašča
Leta 2010 je 10 in več zdravil v Sloveniji prejemalo 19.541 zavarovanih ljudi, leta 2014 pa že 22.708, zato je Zavod za zdravstveno zavarovanje konec leta 2012 v Murski Soboti zagnal pilotni projekt vključitve farmacevtskega svetovalca v proces zdravljenja bolnikov, ki jemljejo pet ali več zdravil hkrati. Cilj projekta je zagotoviti osebnemu zdravniku strokovno pomoč pri določanju najustreznejše terapije svojemu pacientu. Sladjana Jelisavčić, direktorica Področja za zdravstveno analitiko in ekonomiko pri ZZZS-ju pojasnjuje, da ima klinični farmacevt možnost vpogleda v medicinsko dokumentacijo, pri čemer je zlasti pomembno, da ima vpogled v delovanje jetrnih in ledvičnih funkcij. "Na podlagi svojega znanja lahko napiše priporočilo izbranemu zdravniku za morebitno optimizacijo, spremembo ali dopolnitev terapije." Od novembra 2012 do konca leta 2015 so klinični farmacevti v 1.097 ambulantah opravili 3.640 farmakoterapijskih pregledov. V večini primerov je šlo za bolnike, ki so v povprečju jemali od 11 do 12 zdravil hkrati. "Pri določenih pacientih, ki jemljejo 20 zdravil, se lahko to število zmanjša tudi za pet, pri nekaterih pa smo svetovali celo jemanje še kakšnega dodatnega zdravila," nam je povedala klinična farmacevtka Alenka Premuš Marušič.

Klinični farmacevt ali pregled uporabe zdravil?
Klinični farmacevt je trenutno v desetih zdravstvenih domovih po Sloveniji; na Vrhniki, v Cerknici, Idriji, Logatcu, Ormožu, Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in na Gorenjskem. ZZZS je v poskusnem obdobju od leta 2012 do lani za projekt porabil 191 tisoč evrov, lani pa dobrih 41 tisočakov, kar je le slabih šest odstotkov od 720 tisoč evrov, kolikor sredstev so predvideli za ta program na letni ravni. Podatkov o prihrankih zaradi uvedbe programa farmacevtskega svetovalca ni. In kakšna je razlika med kliničnim farmacevtom in pregledom uporabe zdravil v lekarni? Za prvega se mora odločiti osebni zdravnik, za storitev pregleda uporabe zdravil pa se odloči (in plača) pacient sam. V Lekarni Ljubljana in Lekarnah Maribor sicer menijo, da bi morale storitev kriti zavarovalnice, in to čeprav je imelo 24 javnih lekarn v Sloveniji lani skoraj 11 milijonov evrov dobička, največ prav Lekarna Ljubljana (4.473.033 EUR) in Lekarne Maribor (969.845 EU).

Zaračunavanje svetovanja o zdravilih je dvignilo kar nekaj prahu, sploh ob tem, da podobno, predvsem pa bolj podrobno storitev opravljajo tudi v zdravstvenih domovih, stroške pa krije zdravstvena zavarovalnica. Poleg tega so kritiki prepričani, da je svetovanje o varni in učinkoviti rabi zdravil ena od temeljnih lekarniških dejavnosti in jo je neetično posebej zaračunavati, kot to počnejo na primer v Lekarnah Maribor.

Na kritike in vprašanja, povezana s to temo, bodo odgovarjali v oddaji Posebna ponudba v torek, 16. maja 2017, ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenije.