Poslanci so s 50 glasovi za in petimi proti sprejeli zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, namenjen spopadu z energetsko krizo. Zakon med drugim prinaša določila za varčevanje z energijo, spodbuja naložbe v obnovljive vire energije ter omogoča regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov. Z zakonom naj bi Slovenija lažje naslovila morebitne krizne razmere pozimi in v preostanku leta 2023, čeprav na vladni strani ne izključujejo potrebe v dodatnem ukrepanju v prihodnjem letu, tudi ob pripravi na naslednjo zimo, ki naj bi bila prav tako zahtevna.

Sorodna novica Zakaj se elektrika draži? In kaj ima s tem energetska borza?

Zakonski predlog je pripravljen na podlagi jesenskih dogovorov na ravni EU-ja, vsebuje pa tudi nekatere nacionalne posebnosti. Med drugim predvideva zagotovitev zmanjšanja porabe elektrike v času največjih obremenitev omrežja in dodatno subvencioniranje naložb v obnovljive vire energije.

Na drugi strani bodo prihodki od prodaje elektrike nad določeno ceno pripadli državnemu proračunu, s čimer bodo financirani ukrepi za pomoč prebivalstvu. Zakonski predlog obenem npr. omogoča tudi reguliranje cen daljinskega ogrevanja, dal pa bo tudi podlago, da bo vlada določila odškodnino dobaviteljem elektrike, plina ali toplote, ki morajo končnim odjemalcem te energente dobavljati po reguliranih cenah.

Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen je poudarila, da se koledarska zima uradno še ni začela, pred poslanci pa je že četrti zakon, ki naslavlja krizne razmere na področju energetike. Obenem je napovedala, da bo verjetno treba v nadaljevanju ukrepati še dodatno, tudi v pripravah na naslednjo zimo, ki naj bi bila prav tako zahtevna.

Kot tri bistvene izzive, ki jih naslavlja, je omenila zmanjšanje uvozne odvisnosti, zaščito končnih odjemalcev in prenos presežnih prihodkov energetskih podjetij za podporne ukrepe za prebivalstvo. Predlagani zakon je po prepričanju vlade nujen za nadaljevanje uspešnega obvladovanja kriznih razmer, ki se le počasi umirjajo.

Opozicija poudarja ažurnost vlade, iz opozicije kritike o neučinkovitosti

V koaliciji so zakonskemu besedilu, ki ga je v četrtek dopolnil pristojni odbor, napovedali podporo. Predrag Bakovič iz SD-ja je opozoril, da cene še vedno norijo in nihajo, razmere pa so negotove. Zakonski predlog po njegovem prepričanju naslavlja trenutne izzive in je podlaga za spopad z morebitnimi dodatnimi v prihodnje. Z enim zakonom vsega ne bomo rešili, se moramo pa ažurno odzivati na nastale razmere, je ocenil. Ukrepi so po prepričanju poslanske skupine SD-ja pravočasni in ustrezni, vlado pa je pozval, naj se Slovenija na krizo še vedno odziva ažurno in naj si prizadeva, da se ustrezno odzove tudi EU.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je povedal, da tudi oni rešitve ocenjujejo kot ustrezne za spopadanje z visokimi cenami energije. Po njihovem prepričanju vlada ni le ažurna, ampak ukrepa tudi enakomerno in uravnoteženo, učinki pa so vidni.

Sorodna novica Ukrep pomoči gospodarstvu bo stal 1,2 milijarde evrov

Tomaž Lah iz Svobode pa je rešitve označil kot sorazmerne in začasne ter oblikovane v duhu solidarnosti, tudi na ravni EU-ja. Obenem v Svobodi opozarjajo tudi dvojnost nekaterih predlaganih učinkov, tako na znižanje cen kot na zeleni prehod. Po prepričanju največje poslanske skupine bo imelo tako zmanjšanje porabe v času konic učinek tako na podnebne ukrepe kot na znižanje cen v času največje porabe, daljnosežne posledice za zeleni prehod pa bo imelo tudi spodbujanje obnovljivih virov energije. Lah je obenem pripomnil, da so bili na ravni EU-ja sprejeti pomembni ukrepi, a še vedno ne dovolj za spopad s temeljnimi vzroki krize, to je z omejitvijo borznih cen elektrike in plina. Slovenija po njegovih besedah ves čas opozarja, da so dosedanji evropski dogovori nezadostni, v Svobodi pa so prepričani, da bo glas Slovenije in drugih podobno mislečih držav slišan.

Kritični pa so bili v opoziciji. Zvonko Černač iz SDS-a je tako prepričan, da Slovenija ukrepa brez celovitih in usklajenih rešitev, v primerjavi z ukrepanjem prejšnje vlade proti koronski krizi. Ukrepanje je zmedeno in neučinkovito, kar čutijo ljudje in gospodarstvo, je pripomnil.

Ker so bili protikoronski zakoni celoviti in usklajeni, je Slovenija iz koronske krize izšla kot ena najuspešnejših držav, to pa se pozna še zdaj, se je pohvalil. Kljub vsem kritikam do delovanja vlade pa zakonu ne bodo nasprotovali, ker prinaša tudi nekaj dobrih rešitev, je napovedal.

Janez Žakelj iz NSi-ja je medtem dejal, da je zakonski predlog veliko razočaranje. Je prazna lupina, resnih strateških in celovitih ukrepov pa ni, je bil kritičen. "Medeni meseci vlade se končujejo, pred nami je zahtevno obdobje, vlada pa ne ponuja nobenih odgovorov, le ceneni piar," je dejal. Od obljub se ne da živeti, življenje ljudi in podjetij pa bo vsak dan težje, je prepričan.

V NSi-ju v zakonskem predlogu pogrešajo rešitve za stabilne in konkurenčne cene za gospodarstvo, saj da številne evropske države dokazujejo, da se to da. O ločenem zakonskem predlogu za pomoč velikim odjemalcem pri spopadu z visokimi cenami energentom, ki bo prinesel tudi subvencioniranje cene elektrike za podjetja, bo sicer DZ odločal na redni decembrski seji. Po mnenju NSi-ja manjkajo tudi ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo. NSi zakonskega predloga zato ni podprl.

DZ po vetu državnega sveta ponovno potrdil novelo zakona o dohodnini

Sorodna novica Državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona o dohodnini

Državni svet je v ponedeljek na novelo zakona, ki jo je DZ sprejel 28. novembra, sprejel veto. Ocenil je namreč, da je dolžnost vlade, da z ustrezno dohodninsko politiko prispeva k omilitvi poslabšanja položaja gospodinjstev, ta zakon pa je korak k nižjim neto plačam, je veto utemeljil državni svetnik Marko Zidanšek.

Poslanci so tako morali o noveli zakona, katere uveljavitev je predvidena 1. januarja 2023, glasovati še enkrat. Zaradi veta so bili potrebni glasovi večine vseh poslancev. Novelo je v DZ-ju podprlo 49 poslancev strank Gibanje Svoboda, SD in Levica, proti je bilo 24 poslancev strank SDS in NSi.

Opozicija in koalicija vztrajata pri svojih stališčih

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je povedal, da novela spada v sveženj vladnih ukrepov, med katerimi je naštel regulacijo cen energentov, elektrike, znižanje DDV-ja, nizke trošarine, odpoved nekaterim dajatvam, posebno shemo za kmete, subvencije. "Ti ciljano obravnavajo vprašanje draginje in zaostrenih razmer, ki jih prinaša današnji čas," je poudaril.

"Da bomo vložili dohodninsko novelo, ni bila nobena skrivnost. Opozicija pa nam je vmes postavljala določene proceduralne ovire, a smo vseeno tik pred ciljem," je povedala Andreja Kert iz poslanske skupine Svoboda. Dodala je, da spreminjajo dohodninsko novelo prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše predvsem "zaradi njenih uničujočih posledic za javne finance".

Po navedbah Jonasa Žnidaršiča iz SD-ja novela ni popolna. "V SD-ju od te koalicije pričakujemo obsežnejšo, korenito in pravičnejšo nadgradnjo davčnega sistema," je poudaril. Ta sklic državnega sveta pa je po njegovem mnenju z vetom "vnovič dokazal, da sodi med tiste populiste, ki hkrati zahtevajo nižje davke in javno porabo ter višje subvencije, investicije in olajšave". Dodal je, da novelo vidijo "kot odziv na zatečeno stanje".

Sorodna novica Sprejet zakon o dohodnini, ki ustavlja zviševanje splošne olajšave

"Ne gre za resen razmislek, ampak zgolj za zavlačevanje, da se novela, s katero se odpravljajo nekateri škodljivi davčni ukrepi, ki jih je uvedla prejšnja vlada, ne sprejme," je dejal Milan Jakopovič iz Levice. Zakon, ki je v veljavi, po njegovem mnenju vodi v javnofinančne težave, napisan pa je za bogate. Ker pa vladna novela ne uresničuje koalicijske pogodbe v celoti, pričakujejo čimprejšnji začetek pogovorov o celoviti davčni reformi, je še povedal.

Opozicija noveli nasprotuje. V SDS-u je po besedah Suzane Lep Šimenko ne podpirajo, zlasti v času visoke inflacije in ohlajanja rasti. Nižanje plač zaradi znižanja splošne olajšave je zanje nesprejemljivo. Za pomoč državljanom se v boju proti draginji namenja izjemno malo, je dejala in dodala: "Koalicija meni, da bo država z denarjem, ki bi ostal zaposlenim zaradi višjih neto plač, ravnala bolje in gospodarjenje, s čimer se ne moremo strinjati."

Jožef Horvat iz NSi-ja je pozval DZ, naj novele v ponovnem glasovanju ne potrdi. Zakonodajnopravna služba DZ-ja je opozorila na neskladnost z ustavo, pripravljalo naj bi se zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, zakon ne more začeti veljati z januarjem 2023, je naštel. Novela naj bi povečala prilive v proračun od dohodnine v letu 2023 za 70 milijonov evrov. "Če je znesek ključnega pomena, potem je ta država slabo vodena," je še ocenil.

DZ potrdil tudi novelo zakona o divjadi in lovstvu

Poslanci so odločali tudi o noveli zakona o divjadi in lovstvu, katere namen je ohranitev lovišča s posebnim namenom Prodi Razor tudi po 1. januarju 2023. Spremembe zakona so s 50 glasovi podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, proti pa je bilo 24 poslank in poslancev opozicijskih strank NSi in SDS.

Prejšnja vlada je s spremembo zakona, ki je začela veljati 13. aprila letos, med drugim razdelila lovišče s posebnim namenom Prodi Razor na način, da se je del pripojil lovišču s posebnim namenom Triglav Bled in del lovišču Ljubinj, je spomnil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darij Krajčič. Razdelitev Lovišča s posebnim namenom Prodi Razor bi morala začeti veljati s 1. januarjem 2023.

S sprejeto novelo se ohranja lovišče s posebnim namenom Prodi Razor, ki ostaja v upravljanju Zavoda RS za gozdove Slovenije. "S tem se ohranja tudi enovitost vseh lovišč s posebnim namenom in preprečuje finančne ter vsebinske posledice razdelitve lovišča s posebnim namenom Prodi Razor," je pojasnil Krajčič.

Vodstvi ministrstva in zavoda za gozdove sta se po njegovih besedah dogovorili, da se bo podrobneje opredelilo izvajanje javnih nalog lovišč s posebnim namenom, ki so v upravljanju navedenega zavoda, kar bo omogočilo lažjo in boljšo izvedbo teh posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja populacije divjadi.

"Navedene javne naloge pa se lahko najučinkoviteje izvajajo le, če so lovišča s posebnim namenom dovolj velika in se nahajajo na različnih ekološko občutljivih območjih Slovenije, kjer lahko izvajajo svoje naloge na celotnem območju posameznega lovišča s posebnim namenom, kot so to lahko počeli do leta 2022," je dejal.

Obe strani nasprotnikom očitata nastavke za privatizacijo lovstva

Novelo zakona so podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin. Poslanka Levice Tatjana Greif je opozorila, da je kmalu po sprejetju prejšnje spremembe zakona o divjadi in lovstvu postalo jasno, da je bil cilj sprememb razkosati Prodi Razor v korist lovske družine Ljubinj. S sprejeto novelo bo Prodi Razor ostal v mejah, kot jih poznamo danes, "ne bo se razkosal za neke skrite zasebne interese, povezane s prejšnjo vladajočo garnituro, sledilo se bo strokovno utemeljenim odločitvam javnega upravljavca lovišč s posebnim namenom, zavoda za gozdove," je bila jasna. Da je povrnitev lovišča Prodi Razor v stanje pred zadnjo spremembo zakona potrebna in pravilna, je prepričan tudi poslanec Svobode Tomaž Lah.

Spremembam zakona o divjadi in lovstvu so medtem nasprotovali v opozicijskih poslanskih skupinah strank NSi in SDS. Poslanec SDS-a Danijel Krivec je navedbe predhodnih razpravljavcev označil za laži in zavajanja. Kot je poudaril, so s prejšnjo spremembo zakona želeli povrniti 680 hektarov površin, ki so jih sredi preteklega stoletja odvzeli lovski družini Ljubinj. Če se teh 680 hektarov vrne lovišču Ljubinj, bi lovišče Prodi Razor postalo premajhno. Zato so v okviru posvetovanj s pristojnimi resorji našli kompromisno rešitev, da se preostali del tega lovišča priključi velikemu lovišču Triglavskega narodnega parka.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je povedala, da kmetijsko ministrstvo pripravlja spremembe zakona o divjadi in lovstvu v večjem obsegu, tudi v tistem delu, ki ureja lovišča s posebnim namenom. Ravno zaradi priprave novih zakonskih sprememb NSi-ja novele ni podprla: "V NSi-ju pričakujemo, da bo pri pripravi zakona prišlo do širokega konsenza med ministrstvom, strokovno javnostjo in interesnimi skupinami s področja lova in kmetijstva, saj je gospodarjenje z divjadjo v tem trenutku na prelomni točki."

Žan Mahnič (SDS) je spremembo zakona označil za nepremišljeno in menil, da koristi predvsem eni politični stranki, nikakor pa ne divjadi in nikakor ne lovstvu. Tako Mahnič kot poslanec Svobode Miroslav Gregorič sta v razpravi drugo stran obtožila, da sta s spremembami zakona o divjadi in lovstvu zastavili nastavke za privatizacijo lovstva.