Za novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je glasovalo 42 poslancev, proti pa jih je bilo 36.

Za novelo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali v LMŠ-ju, SD-ju, DeSUS-u in SAB-u, pa tudi v Levici, kjer sicer foruma nista prijavila dva poslanca. Proti so glasovali v SDS-u, NSi-ju in SNS-u, medtem ko so se v SMC-ju glasovanja vzdržali. Poslanca manjšin sta glasovala za.

V Levici so to, kako bodo glasovali, razkrili šele tik pred samim glasovanjem. Po besedah Mihe Kordiša novelo podpirajo, ker položaja zasebnih šol ne izboljšuje. Mnenja so namreč, naj bo javni denar namenjen le za javne šole.

Takšno glasovanje je v večjem delu napovedovala tudi današnja razprava, ki ni prinesla zbližanja stališč med podporniki in nasprotniki novele. V njej so namreč poslanci SDS-a, NSi-ja in SMC-ja opozarjali, da novela ne sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, medtem ko so bili poslanci LMŠ-ja, SD-ja, DeSUS-a in SAB-a nasprotnega mnenja.

Ločnica med javnim in zasebnim

DZ je po besedah ministra za izobraževanje Jerneja Pikala s potrditvijo novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero naj bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol, potegnil jasno ločnico med javnim in zasebnim. Ustavna presoja, do katere lahko pride, pa je normalni del političnega procesa, je dejal. "Ne gre za to, ali sem zadovoljen ali ne. Moja ključna naloga je v tem, da poskušamo v prihodnje nadgraditi šolstvo," je po sprejetju novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dejal Pikalo. Novelo so poslanci potrdili z 42 glasovi za in 36 proti. Ob morebitnem vetu DS-ja pa bi bilo potrebnih najmanj 46 glasov podpore. "Pri vetu se karte delijo na novo, poleg tega pa je treba počakati, ali sploh bo vložen," je glede tega dejal minister Pikalo. Na vprašanje, ali v tem primeru pričakuje, da jim bo uspelo za podporo prepričati tudi poslance SMC-ja, je odgovoril, da sta to dva hipotetična položaja: če bo veto in če jim bo uspelo še koga prepričati.

Na vprašanje o političnih posledicah ob morebitni ponovni ustavni presoji zakona pa je Pikalo spomnil, da gre veliko zakonov na ustavno sodišče. "To je normalen proces v demokraciji. Prav je tako. Vsaka instanca ima svojo vlogo in opravlja svoj del posla," je dejal. Po njegovih navedbah je DZ danes odločil, da se zavzema za jasno delitev med javnim in zasebnim. Da sicer zasebnikom celo financira obvezni program osnovne šole 100-odstotno, a od tam naprej ne več. DZ je "potegnil tudi jasno ločnico med javnim in zasebnim šolstvom". Ta koncept so po ministrovih navedbah določili že leta 1995 z belo knjigo, DZ pa je danes to le potrdil.

Na nekatere očitke glede verjetnega elitizma, ki bi ga lahko prinesel tak zakon, pa je odgovoril z oceno, da šola ne postane elitna le zaradi financiranja, pač pa tudi zato, ker do nje nimajo dostopa vsi državljani. "Argument elitizma je rahlo trhel argument," je še prepričan minister.

V Civilni iniciativi Združeni starši razočarani

V Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah njenega predstavnika Marka Balažica razočarani nad dejstvom, da je DZ sprejel spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol. Opozarjajo, da spremembe pomenijo uvajanje elitizma v šolstvo, zato upajo, da bo državni svet na spremembe izglasoval veto.

Po besedah Balažica je bilo današnje glasovanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki prinaša spremembe pri financiranju zasebnih šol, prvi pravi preizkus vlade Marjana Šarca. Pri tem izjave, "da naj starši iščejo pravico na sodišču in da je bolj pomembno preživetje koalicije", po njegovih besedah kažejo na to, da je premier "za lastno politično preživetje povozil vse temelje pravne države". "To nas zelo žalosti, posebej zato, ker se temelji pravne države lomijo na eni najranljivejših skupin v Sloveniji, to je na otrocih," je dejal.

Opozicija je nasprotovala noveli

Tomaž Lisec (SDS) je pred tem v razpravi opozoril, da bo predlog zasebnim šolam zmanjšal sredstva in poslabšal njihov položaj, s čimer bo izključno "zaradi ideologije levega političnega pola" povzročena nova diskriminacija. Opozoril je, da sta tako služba vlade za zakonodajo kot zakonodajno-pravna služba DZ-ja opozorili na ustavno spornost predloga, prav tako do zdaj noben vidni pravnik ni javno zatrdil, da bi z njim primerno izpolnjevali odločbo ustavnega sodišča.

Po prepričanju Jožefa Horvata (NSi) pri vsem skupaj ne gre za vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol ali tistih 0,84 odstotka učencev, ki jih obiskujejo, prav tako ne za 300.000 evrov, s katerimi bi dodatno obremenili proračun, ampak za problem pravne države. "Če namreč zakonodajalec v štirih letih in pol ni sposoben spremeniti enega preprostega člena in uresničiti odločbe ustavnega sodišča, potem imamo problem pravne države," je dejal. Poslance je pozval, naj zakon zavrnejo, nato pa skupaj pripravijo zakon, ki bo sprejemljiv za vse. "Pri tem ponujamo svojo roko," je dodal.

Podpora dela koalicije

"Zakaj imamo z implementacijo odločbe ustavnega sodišča tako velike težave? Mar nismo iskreni in zasledujemo neke politične interese? Sama ustavna odločba je enostavna, a smo jo močno zakomplicirali z različnimi razlagami," je opozorila Mateja Udovč (SMC). Izrazila je upanje, da bodo kmalu zbrali toliko politične modrosti in končno uredili problem financiranja zasebnih šol.

Aljaž Kovačič (LMŠ) je nasprotno presodil, da odločba le ni tako preprosta in jasna, kot se zdi, kajti "če bi bila, bi imeli vsi enako mnenje in bi bila zadeva že rešena". V LMŠ-ju po njegovih besedah verjamejo ministru Pikalu, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča, in jo bo "brez slabe vesti" podprl.

Maša Kociper (SAB) je izrazila upanje, da bo zakon danes sprejet in da bo vložena še ena ustavna presoja, da bo lahko ustavno sodišče še enkrat povedalo, kako financirati zasebne šole. Se je pa vprašala, "ali si res želimo, da o najpomembnejših družbenih vprašanjih odloča ustavno sodišče oziroma devet ljudi", in opozorila, da imamo v Sloveniji načelo delitve oblasti.

Poslanec SD-ja Marko Koprivc je izrazil prepričanje, da je predlog novele dober in da sledi odločbi ustavnega sodišča. "Ta namreč določa, da mora država financirati le obvezni del javnega programa, ko govorimo o razširjenem delu javnega programa, pa govorimo o nečem povsem drugem. In prepričan sem, da razširjenega programa državi ni treba financirati, predvsem zato, ker imamo široko mrežo kakovostnih javnih šol," je dejal.

Pozivi k zavrnitvi predloga sprememb financiranja zasebnih šol

Osmerica profesorjev in predavateljev prava je z odprtim pismom poslance in poslanke pozvala k spoštovanju odločb ustavnega sodišča. "Kot je dobro znano, so doslej vse strokovne pravne službe tako Vlade kot Državnega zbora ugotovile, da je predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je pripravilo ministrstvo, v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in zato protiustaven." Podpisani pravniki Matej Avbelj, Janez Čebulj, Veronika Fikfak, Borut Holcman, Jernej Letnar Černič, Andraž Teršek, Jurij Toplak in Verica Trstenjak zato poslance pozivajo, naj zakon zavrnejo.

V zvezi z novelo so se oglasili tudi v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije, kjer opozarjajo, da predlagana novela ogroža izvajanje javno veljavnega programa tudi v zasebnih vrtcih. "Po novi terminologiji bodo lahko namreč zasebni vrtci in šole izvajali le program, ki je pridobil javno veljavo. Ta pa se mora razlikovati od javno veljavnega programa, ki ga lahko izvajajo le javni vrtci in šole ter vrtci in šole s koncesijo. V Sloveniji ima koncesijo le 15 vrtcev, kar pomeni, da je ogrožen obstoj polovice vseh zasebnih vrtcev v Sloveniji. Ker ne vemo, kako se bo ta člen izvedel, v praksi lahko predvidevamo, da polovica zasebnih vrtcev ne bo imela več možnosti za delovanje, zato bodo morali dejavnost nehati izvajati," so opozorili.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je v DZ-ju takšne trditve združenja zasebnih vrtcev označil kot zlonamerne. Opozoril je, da je temeljni zakon za vrtce zakon o vrtcih in ne zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o katerem danes razpravljajo poslanci.