Preiskovalna komisija DZ-ja, ki jo vodi Aleš Rezar (Svoboda), v vmesnem poročilu med drugim ugotavlja, da je bil premier Robert Golob z operativno akcijo ruskih vohunov seznanjen 8. novembra 2022, zatem pa 6. decembra o njuni aretaciji, ko je to informacijo dobil celotni politični vrh. V vmesnem času ni bilo komunikacijske sledi med premierjem in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joškom Kadivnikom, ki naj bi jo na zaslišanjih izpričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav, navaja poročilo.

Premier Golob tako ni mogel vplivati na izbiro datuma aretacije, prav tako pa ne vzdrži motiv, da je bil datum aretacije prestavljen, da ne bi zasenčil poreferendumskega dne, izhaja iz vmesnega poročila. Razpravo o javnem delu vmesnega poročila so poslanci opravili v sredo, danes pa so razpravljali še o tajnem delu poročila.

Za sprejem vmesnega poročila je glasovalo 35 poslancev Svobode. Za je bilo tudi pet poslancev SD-ja in štirje poslanci Levice. Proti je glasovalo 22 poslancev SDS-a in sedem poslancev NSi-ja. Proti so bili tudi Miha Kordiš (Levica) ter samostojna poslanca Dejan Kaloh in Mojca Šetinc Pašek.

Iz Svobode sta bila zadržana Uroš Brežan in Darko Krajnc, iz SD-ja Bojana Muršič, prav tako sta bila vzdržana poslanca narodnosti Ferenc Horvath in Felice Ziza.

Sprejeli so tudi predlagan sklep iz vmesnega poročila v več točkah, ki premierja Goloba v celoti razbremenjuje očitkov o vmešavanju v delo policije, prinaša pa ukrepe zoper Lindava in Bobnarjevo.

Sklepe je podprlo 38 poslank in poslancev, proti pa 31. Za je glasovalo 34 poslancev Svobode, trije poslanci SD-ja in Janez Žakelj iz NSi-ja.

DZ tako ugotavlja, da so premier Golob, direktor Sove Joško Kadivnik, direktor NPU-ja Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih vohunov in izgonu ruskega diplomata delovali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno. Ugotavlja tudi, da sta Bobnar in Lindav v svojem pričanju z navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev osebne, politične in karierne interese postavila pred nacionalne.

Nasprotovanje opozicije

Andrej Poglajen je v imenu poslanske skupine SDS-a dejal, da je vodenje komisije "v totalni kršitvi z vsemi demokratičnimi normami". Glede na to, "da se zakrivajo stvari in da predsednik vlade noče priti pričat pred komisijo", je napovedal, da bodo glasovali proti.

V NSi-ju po besedah Janeza Ciglerja Kralja menijo, da je komisija pod vodstvom poslanca iz vrst Gibanja Svoboda ugotovila pričakovano, in sicer "da predsednik vlade in predsednik stranke Gibanje Svoboda ni kriv". Kot je dejal, bodo glasovali "proti taki zlorabi politične preiskovalke".

"Opozicijski poslanci so danes na zaprtem delu seje jasno dokazali, da niti vsebine poročila ne poznajo dovolj podrobno, da bi lahko ustvarjali kakršne koli zaključke," je po drugi strani dejal Rezar. Ob tem je dodal, da ne drži, da predsednik vlade noče priti pričat, ampak sam "ni popustil zlorabam opozicijskih poslancev preiskovalne komisije, da bi na podlagi lažnih navedb zasliševali predsednika vlade".

Ker so po besedah Janeza Žaklja (NSi) še vedno nerazjasnjena, nasprotujoča dejstva pri pogovoru, ki je bil opravljen z direktorjema Sove in NPU-ja, bo komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) oz. sam kot njen predsednik zahtevala dokumentacijo, ki je zaradi predkazenskega postopka niso dobili.

Medtem je samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek poslance opozorila, da jih sklepi navajajo h kaznivemu dejanju. Kot je pojasnila, bodo zaradi krivega pričanja kazensko ovadili osebo, pri čemer to krivo pričanje v poročilu, ne v javnem ne v tajnem delu, ni nikjer izkazano.