Družba Gen energija je minuli teden ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v pregled poslala predlog pobude za državni prostorski načrt za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Državni prostorski načrt bo prvi korak v postopku prostorskega umeščanja nove elektrarne, ki je predvidena ob obstoječi Nuklearni elektrarni Krško (NEK).

Predvidena je elektrarna s tlačnovodnim reaktorjem (PWR), ki so ga izbrali zaradi izkušenj z obratovanjem NEK-a, zanesljivosti, visoke stopnje jedrske varnosti in konkurenčne ponudbe na trgu. Načrtovan je en reaktor z enoto nazivne električne moči v razponu od 1000 do 1650 megavatov (MW), kar omogoča proizvodnjo med 8000 in 13.200 gigavatnih ur (GWh) električne energije na leto. Potencialni dobavitelji so ameriški Westinghouse, južnokorejski KHNP in francoski EDF.

Nova elektrarna je predvidena zahodno od obstoječega NEK-a v Krškem. Lokacijo so izbrali na podlagi analiz z upoštevanjem različnih kriterijev in primerjave lokacij, med drugim glede dostopnosti hladilne vode, varnosti pred poplavami, geološke primernosti lokacije, vpliva na obstoječe poselitvene in naravne površine, možnosti priključitve na elektroenergetsko omrežje ter dostopnosti prometne infrastrukture. Po dodatni podrobni analizi lokacije Krško (lokaciji vzhodno in zahodno od NEK-a), je bila zahodna lokacija ocenjena kot najprimernejša, predvsem zaradi boljše geološke sestave, večje poplavne varnosti in manjšega vpliva na naravno okolje.

Med objekti tudi hladilni stolp in skladišče izrabljenega goriva

Na ožjem območju tehnološkega dela JEK-a 2 je predvidena gradnja kompleksa zgradb in sistemov jedrskega otoka in turbinskega otoka, začasnega suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva ter pomožnih sistemov in naprav osrednjega dela elektrarne.

Na širšem območju tehnološkega dela JEK-a 2 so predvideni objekti, ki pripadajo konvencionalnemu delu elektrarne in so povezani zlasti s hlajenjem parne turbine, pripravo vode za potrebe hlajenja in oskrbo jedrskega in turbinskega otoka s tehnološko vodo ter s čiščenjem odpadnih vod. Eden izmed pomembnejših objektov na tem območju je hladilni stolp.

Na območju spremljajočih objektov pa so med drugim načrtovane upravne zgradbe, zgradbe za simulatorje obratovanja, gasilska postaja, objekti za potrebe remonta, delavnice in skladišča.

Gradnja novega stikališča

Za priključitev JEK-a 2 na prenosno omrežje je predvidena gradnja novega 400/110 kV stikališča, ki bo predvidoma locirano vzhodno od dostopne ceste do NEK-a in severno od obstoječih parkirišč.

Gradnja elektrarne je predvidena v štirih fazah. V prvi bi prestavili več infrastrukturnih objektov, kot so daljnovodi, plinovod, cesta ter kanalizacijsko in vodovodno omrežje, zgradili bi novo povezovalno cesto in most čez Savo. V drugi fazi bi območje gradbišča opremili z javno infrastrukturo ter uredili delavska naselja. V tretji fazi je predvidena priprava gradbiščnih platojev in skladiščnih površin, med drugim z izkopi in sortiranjem materiala. V četrti fazi pa bi se začela gradnja objektov JEK-a 2, pri čemer bi območje gradbišča širili glede na napredovanje gradnje.

Območja gradbišča naj bi bila sanirana nazaj v kmetijska zemljišča

Po končani gradnji bodo območja, kot so širše gradbišče, parkirišče, delavska naselja in skladišča, predvidoma sanirana nazaj v kmetijska zemljišča, če bo to mogoče. Če sanacija ne bo izvedljiva, se bodo po potrebi sprejeli ukrepi za nadomeščanje kmetijskih zemljišč oziroma se bo preučila možnost trajne rabe na teh območjih. Na območju delavskega naselja Žadovinek se denimo lahko predvidi preureditev v stanovanjsko sosesko, navaja pobuda.

Investitor bo že v vlogi za mnenje h gradnji priložil programa gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki in z izrabljenim gorivom. Nizko- in srednjeradioaktivni odpadki bodo skladiščeni v skladišču, ki je v gradnji, možno ga bo pa širiti z dodatnimi silosi.

Izrabljeno gorivo pa bo po odstranitvi iz reaktorja sprva shranjeno v bazenu za te odpadke ob reaktorju. Ta bo imel zmogljivost za vsaj 10 let uporabe, z dodatnim prostorom za celotno sredico reaktorja. Poleg bazena je načrtovana tudi zgradba za suho skladiščenje izrabljenega goriva s kapaciteto za 80 let obratovanja, kamor bo gorivo premaknjeno po vsaj petih letih od odstranitve iz reaktorja in hlajenja v bazenu. V suhem skladišču bodo gorivni elementi shranjeni v posebnih vsebnikih, ki bodo zagotavljali pasivno hlajenje z okoliškim zrakom. Lokacija za trajno rešitev odlaganja teh odpadkov mora biti po načrtih potrjena najkasneje do leta 2055. Iskanje končne odločitve odlaganja izrabljenega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov iz JEK-a 2 bi bilo treba združiti z iskanjem rešitev za te odpadke iz NEK-a, pravijo.

Časovni načrt sledi ključnemu mejniku, ki je zapisan v strateških dokumentih, in sicer da je do začetka leta 2028 treba sprejeti končno investicijsko odločitev o gradnji JEK-a. Za sprejem te odločitve so potrebne ponudbe dobaviteljev, za katere je treba pridobiti vsaj usmeritve za prostorsko načrtovanje, jih natančno analizirati in uskladiti ter začeti vse potrebne postopke za postopek priprave državnega prostorskega načrta.