Slovenija vztraja, da se obnovi Schengen, je na srečanju z zunanjima ministroma Avstrije in Hrvaške dejala slovenska ministrica Tanja Fajon in dodala, da je Slovenija pripravljena pomagati pri varovanju zunanjih meja schengenskega območja. Nezakonite migracije so bile ena izmed glavnih tem pogovorov na Reki, ob tem se vse tri države strinjajo, da bo rešitev za težavo treba iskati na ravni Evropske unije, je za Prvi poročala Tanja Borčić Bernard.

Številke nezakonitih prehodov meja po njeni oceni trenutno ne upravičujejo odločitve Dunaja o podaljšanju nadzora meje. Kot je poudarila, je Slovenija pripravljena pomagati pri varovanju zunanjih meja schengna. "Verjamem, da si nihče ne bi želel, da bi prišli v situacijo, ko bi bili prisiljeni tudi v Sloveniji uvajati notranje kontrole," je poudarila in pri tem omenila tudi prihajajoče poletne mesece, ko po navadi naraste število ljudi na zahodnobalkanski migrantski poti. Hkrati se v tem času poveča tudi število regularnih prehodov meje, ko turisti množično obiskujejo posebej Hrvaško.

Fajon je ob robu dogodka za STA povedala, da gre po njenem mnenju pri nadzoru meja Avstrije za tamkajšnje notranjepolitično vprašanje, zaradi česar ne verjame, da si bodo glede tega na Dunaju premislili. Kot je dejala, je danes s kolegoma iskala skupni interes za varovanje zunanjih meja schengna, ob tem pa pojasnila, da Slovenija v okviru nove misije Frontexa v Severno Makedonijo pošilja pet svojih policistov.

Skupno delovanje na zahodnem Balkanu

Ministri so na novinarski konferenci poudarili, da želijo okrepiti skupno delovanje v tretjih državah, pri čemer so poudarili države Zahodnega Balkana. Fajon je na tem področju pohvalila korake, ki to regijo približujejo EU-ju, sama pa je prepričana, da lahko Slovenija z Avstrijo in Hrvaško pomaga tem državam tudi pri sprejemanju potrebnih reform.

Ob tem je ministrica Fajon spomnila na njeno pot v Podgorico, ko je decembra skupaj z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom v imenu visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella posredovala pri reševanju tamkajšnje politične krize.

Energetska neodvisnost in LNG-terminal na Krku

Na ravni Evropske unije skupaj delujemo na področju razvoja energetske neodvisnosti in zagotovitvi diverzifikacije dobavnih tokov za utekočinjen zemeljski plin, je dejal gostitelj, hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. Hrvaška je prepoznala svojo priložnost in ponudila LNG-terminal na Krku, za njegovo širitev sta zainteresirani tako Slovenija kot Avstrija, vsi trije ministri pa so ga zjutraj tudi obiskali. Širitev naj bi bila dokončana sredi leta 2025.

Hrvaški gostitelj Grlić Radman je terminal na Krku označil za evropski projekt. V kontekstu vojne v Ukrajini namreč obstaja potreba po diverzifikaciji energetskih virov, tako da Dunaj in Ljubljana pozdravljata načrte Zagreba o povečanju zmogljivosti terminala.

Kar se tiče načrtovane gradnje plinovoda od Krka proti Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Madžarski, je Fajon pojasnila, da sta se o tem že pogovarjala predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Robert Golob in Andrej Plenković, tudi nadalje pa bodo pogovori o tem tekli na ravni premierjev.

Fajon je v tem kontekstu poudarila, da bo Slovenija s Hrvaško podpisala sporazum o solidarnostnih ukrepih za zanesljivo oskrbo s plinom, kot je pred tem že storila z Italijo. Pogovori o takšnem sporazumu potekajo tudi z Avstrijo, je dodala.

Konzularna podpora v Afriki

Na sestanku so se ministri dogovorili tudi o medsebojni konzularni podpori treh držav na afriški celini, govorili so o razmerah v Sudanu, odnosih s Kitajsko, podprli pa so tudi vzpostavitev civilne misije EU-ja v Moldaviji.

Ministrica je pojasnila, da so med državami, ki bi jih lahko skupaj obiskali, razmišljali o Nigeriji ali Somaliji, pa tudi Moldaviji. Želja je, da bi se na takšne poti podajali z mandatom EU-ja.

Enotna podpora Ukrajini

Kar se tiče Ukrajine, ki se več kot eno leto spopada z rusko invazijo, so ministri enotni glede podpore Kijevu, vsi trije so izrazili tudi željo pri sodelovanju pri obnovi Ukrajine.

Srečanje v Kvarnerju je potekalo le dan po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v Luksemburgu, kjer pa so bile v središču razprav geopolitične posledice ruske agresije na Ukrajino na tretje države in nadaljevanje podpore Ukrajini. Ministri so podprli vzpostavitev civilne misije EU-ja v ukrajinski sosedi Moldaviji, govorili pa so tudi o razmerah v Sudanu in odnosih s Kitajsko.