V sindikatu Mladi plus se zato sprašujejo, ali se mladi le starajo in prehajajo v drugo starostno skupino, ali pa je ministrstvo za delo res rešilo vprašanje brezposelnosti med mladimi.

Glede na izjave predstavnikov vlade in drugih institucij v zadnjem mesecu se zdi, da je padec registrirane brezposelnosti največji dosežek zadnjih let in da se nam tudi v prihodnje obetajo pozitivna gibanja. Tako poslušamo o neverjetnem izboljšanju stanja na trgu dela, o svetli prihodnosti in o poplavi novih delovnih mest, medtem ko se številni brezposelni, prekarni delavci in iskalci prve zaposlitve spopadajo s precej drugačno realnostjo. Takšno realnost doživlja tudi Sabina Leben, mlada mamica, ki opravlja tudi po tri službe hkrati: "Kljub temu da sem izredno delavna, ne zamujam in opravljam svoje dolžnosti, je bil otrok pri vstopu na trg dela ovira, ni pa bilo vedno tako."

Poslušajte celotno izjavo Sabine Leben

Statistika ne kaže realne slike
Podatki registrirane brezposelnosti so sicer v zadnjih mesecih res spodbudni, vendar pa ne upoštevajo, da več kot 25 odstotkov ljudi, ki so izstopili iz evidence brezposelnih, ni dobilo zaposlitve. V sindikatu Mladi plus se zato sprašujejo, kje so danes ti ljudje. "V tujini? Morda so se iz evidence odjavili zaradi razočaranja nad Zavodom za zaposlovanje? Glede na ogromno kršitev na področju zaposlovanja lahko sklepamo, da je velik del teh ljudi samo prešel iz evidence brezposelnih v prekarne oblike dela," pojasnjuje Tea Jarc iz sindikata Mladi plus. V letu 2017 se je na novo ustanovilo več kot 1400 samostojnih podjetnikov. To je 58 odstotkov več kot decembra lani. Samozaposleni sicer res niso več brezposelni, vendar pa je njihov položaj še vedno vprašljiv, saj se med njimi povečuje revščina.

Mladi se zavedajo svojih pravic, a se jim zavestno odpovedo
V sindikatu Mladi plus ugotavljajo, da so najbolj tvegana skupina mlade visoko izobražene ženske, takšne, kot je Sabina. "Na terenu ne opazimo pozitivnih učinkov dokumenta Za dostojno delo. Veliko je mladih izobraženih žensk, ki so že delale kot natakarice, v kuhinji in proizvodnji. Zavedajo se svojih pravic, a na razgovorih kljub temu odgovarjajo na vprašanja o načrtovanju družine, sprejemajo kratkoročne oblike dela in delo na črno. Mesec pač morajo preživeti," pojasnjuje Jarčeva.