Projekt Botrstvo v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, je namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v gmotni stiski. Otrok in mladostnikov je v Sloveniji vse več, svoj prispevek k temu pa po mnenju glavne nosilke projekta Anite Ogulin prilaga tudi država. Po njenem mnenju napovedani varčevalni ukrepi države lahko pomenijo še večjo revščino.

"Skrbi nas, kakšna bo prihodnost otrok s takšnimi primanjkljaji, s katerimi štartajo v življenje," je opozorila Ogulinova. V Sloveniji je po njihovih podatkih revnih najmanj 12.000 otrok. Njihovo število pa se je po raznih vladnih varčevalnih ukrepih, ko je prišlo do zmanjševanja ali bolj selektivnega plačevanja socialnih transferjev, vedno povečalo. "Ne upam napovedati, kaj bodo povedali najnovejši podatki," je dejala Ogulinova in dodala, da botrstvo nudi neki socialni korektiv, vendar ne takšnega, kot si želijo.

Skoraj 4000 vključenih otrok
Nadzornica projekta Botrstvo Milena Štular je predstavila projekt v številkah. Vanj je vključenih 3924 socialno ogroženih otrok, sredstva pa prispeva 3657 botrov. V skladu se je tako nabralo za 3, 245 milijona evrov, od katerih jih je 7 odstotkov porabljenih za stroške vodenja projekta. Kljub nenehnemu prizadevanju za izboljšanje razmer pa trenutno botra potrebuje še nekaj več kot 300 otrok. Sicer pa skoraj polovica otrok, vključenih v projekt, prihaja iz osrednje Slovenije in so v povprečju stari od 7 do 14 let.

Veliko zanimanje za pravno pomoč
Ob projektu Botrstvo poteka tudi projekt brezplačne pravne pomoči socialno najbolj ogroženim ljudem v Sloveniji, ki ga vodi odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Brezplačno pravno pomoč je mogoče poiskati na petih lokacijah (v Ljubljani, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici in na Ravnah) ter tudi po telefonu. Povpraševanje je veliko.

"Po dveh letih, ko smo skupaj svetovali več kot 800 ljudem, smo žal ponovno pred enakim izzivom kot pred letom dni, ko smo na to prvič opozorili. Brez celovitih sistemskih sprememb ne bomo v tej državi ničesar rešili. Zato smo spet pripravili konkreten manifest devetih zahtev, s katerimi se bomo obrnili na vse relevantne državne organe in zahtevali spremembe in ukrepanje. Zahtevali bomo, da država dokončno uporabi vzvode, ki jih ima že na voljo, in zavaruje otroke pred začaranim krogom revščine. Devet zahtev je malo, uresničljive so praktično takoj, ne predstavljajo pa nikakršnih relevantnih proračunskih odhodkov. Potrebna sta samo volja in logično, pravično sklepanje," je dejala Nina Zidar Klemenčič.

Po besedah Zidar Klemenčičeve so največji problem centri za socialno delo, ki ne delujejo dovolj hitro in kršijo zakonsko določene roke za odločbe. Prav tako je ministrstvo za delo zatrpano s pritožbami in traja tudi po dve leti za izdajo odločb, ljudje pa potrebujejo pomoč nemudoma. Zato med drugim zahtevajo tudi ukrepe za razbremenitev birokratskih ovir pri delu centrov za socialno delo.

Prav tako je po njenih besedah treba urediti sistem otroških dodatkov, tudi tako, da se ne smelo posegati vanj za odplačevanje dolgov staršev. Prav tako je nedopustno, da banke pobirajo dolgove iz izplačane socialne pomoči.

Zidar Klemenčičeva si bo prizadevala tudi za ustanovitev poroštvenega sklada za moratorij glede na plačevanje najemnin socialno ogroženih družin, da že tako prikrajšani otroci ne bi izgubili še prebivališča.

Glede na to, da je njen soprog član nove vlade (minister za pravosodje Goran Klemenčič), pa je povedala, da so v vladi primerni sogovorniki, ki bodo razumeli to problematiko. "Kar potrebujemo, so dejanja," je še dodala Zidar Klemenčičeva.