Kot ugotavlja Računsko sodišče v reviziji, ŠOUL ni imel sprejetega dolgoročnega strateškega dokumenta, v katerem bi opredelil cilje in učinke svojega delovanja ter vizijo svojega razvoja, letno načrtovanje pa je bilo v pretežnem delu poslovanja izvedeno na način, ki ne omogoča primerjave načrtovanega z doseženim ter posledično ocene uspešnosti delovanja.

Organizacija je namreč v letu 2020 namenila pol milijona evrov, v letu 2021 pa 700.000 evrov za projekte, ki jih ni načrtovala, ni o njih poročala in jih ni dokumentirala na način, da bi bilo mogoče potrditi, da so bila sredstva za projekte porabljena namensko in transparentno.

"Nekateri projekti so bili že v izhodišču namenjeni le vnaprej znanemu omejenemu krogu oseb"

Posamezni projekti so bili financirani tudi s prispevkom študentov, pri čemer ni bilo mogoče ugotoviti, komu so študenti plačali prispevek za izvedbo dejavnosti (ŠOUL ali drugim osebam). Poleg tega vsi projekti niso bili objavljeni na način, ki bi omogočal seznanitev vseh zainteresiranih študentov z aktivnostmi in s tem enakopraven dostop do vseh aktivnosti, nekateri projekti pa so bili že v izhodišču namenjeni le vnaprej znanemu omejenemu krogu oseb, je ugotovilo Računsko sodišče.

ŠOU v Ljubljani je ob tem 1,2 milijona evrov v letu 2020 in 1,1 milijona evrov v letu 2021 (oziroma tretjino vseh sredstev) namenil pravnim osebam, ki jih je (so)ustanovil in nanje prenesel izvajanje dela svojih dejavnosti.

Ni bilo navodil ali nadzora nad poslovanjem

Zaradi nepreglednega načrtovanja sredstev, ki jih ŠOUL namenja tem subjektom, ter odsotnosti nadzora organizacije nad njihovim poslovanjem (ŠOUL ni dajal usmeritev ali navodil za načrtovanje izvajanja dejavnosti članov družine ŠOUL-a, ni spremljal izvrševanja finančnih načrtov teh pravnih oseb, ni izvajal kontrol in nadzora nad njihovim poslovanjem, ni imel vpliva na njihovo poslovanje prek svojih predstavnikov v organih upravljanja teh pravnih oseb), Računsko sodišče ni moglo pridobiti zagotovil, da so bila sredstva, izplačana tem pravnim osebam, porabljena učinkovito, namensko in gospodarno, so navedli.

ŠOU Ljubljana je 1,4 milijona evrov v letu 2020 in 1,5 milijona evrov v letu 2021 porabil za svoje delovanje. Pri porabi teh sredstev ni vedno ravnal v skladu s pravnimi podlagami, ki jo zavezujejo pri poslovanju. Kršitve predpisov je Računsko sodišče ugotovilo predvsem na področju javnega naročanja.

Tri različna letna poročila, z različnimi podatki

Organizacija je pripravljala tri različna letna poročila z različnimi vsebinami, pri čemer so se skupni zneski letnih prihodkov in odhodkov med poročili razlikovali, zato tovrstnih informacij ni mogoče oceniti kot zanesljive. Preglednost poročanja je bila okrnjena tudi zato, ker ŠOU Ljubljana poročanja ni prilagodil zahtevam Zakona o skupnosti študentov, saj bi moral letna poročila pripravljati v skladu s pravili, ki veljajo za pravne osebe javnega prava, in ne v skladu s pravili, ki veljajo za pravne osebe zasebnega prava.

Računsko sodišče je od ŠOU-a Ljubljana zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati odpravo nesmotrnosti, in ji podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

ŠOUL: Takšna revizija narejena prvič v zgodovini

V ŠOU Ljubljana so v odzivu na poročilo Računskega sodišča poudarili, da sodišče "ni ugotovilo kakšnih nepravilnosti ali nepreglednosti delovanja študentske organizacije", ampak se je pri reviziji "ukvarjalo z vprašanjem učinkovitega delovanja v smislu revizorske stroke".

"Računsko sodišče RS je iz tega vidika resda slabo ocenilo učinkovitost delovanja ŠOU v Ljubljani, vendar odgovornosti za to ni mogoče pripisati izključno ŠOU v Ljubljani, saj je bila takšna revizija narejena prvič v zgodovini delovanja ŠOU v Ljubljani v samostojni Sloveniji," so zapisali in dodali, da so precejšnje število priporočil Računskega sodišča iz nejavnih dokumentov že upoštevali.

Glede nekaterih drugih očitkov Računskega sodišča pa so izpostavili, da je bilo revidiralo obdobje tudi čas epidemije covida-19 "ter vseh na hitro sprejetih pravil in ukrepov". "Dejstvo je, da so bile v tem času bistveno okrnjene finančne zmožnosti ŠOU v Ljubljani, predvsem zaradi upada študentskega dela in je bilo potrebno izpeljati kar nekaj varčevalnih ter prilagoditvenih ukrepov," so izpostavili.

"Zaradi epidemije covida-19 je bilo neprimerljivo manj izpeljanih prireditev, dogodkov, koncertov, kot v letih poprej, preostanek projektov pa se je večinoma preselil na splet ter se izvajal na daljavo. Glede na statistiko ŠOU v Ljubljani je bilo v tem obdobju izpeljanih približno polovico manj prireditev, dogodkov in koncertov. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da so bili praktično vsi dogodki v letih 2020 in 2021 tako ali drugače podvrženi ukrepom proti epidemiji, ki jih je ŠOU v Ljubljani dosledno spoštoval," so še pojasnili.

Zatrdili so, da so bili med celotnim postopkom revizije Računskemu sodišču ves čas na voljo za vsa dodatna vprašanja in pojasnila, odstopili so jim celotno dokumentacijo organizacije ter pri reviziji nasploh sodelovali "tvorno, odkrito, pregledno in transparentno".