"Naj bo v časih, ki so pred nami, klic po prenovi duha in družbe vodilo vseh nas v posameznih in skupnih prizadevanjih za našo dobrobit, saj nam bo le tako uspelo izstopiti iz kriznega obdobja in odpreti vrata naši boljši prihodnosti," je tako v poslanici ob državnem prazniku zapisal predsednik vlade Miro Cerar in spomnil, da so reformatorji 16. stoletja stremeli "k prenovi celotne družbe in so tako v mnogočem ključno vplivali na nadaljnji družbeni razvoj ter na tok evropske, pa tudi svetovne zgodovine".

Rektor novogoriške univerze in osrednji govornik na slovesnosti ob dnevu reformacije v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, Danilo Zavrtanik, pa je v četrtek poudaril, da smo Slovenci reformatorske ideje prehitro opustili - tako v 16. stoletju kot v 80. letih prejšnjega stoletja. "Prvič smo bili v to prisiljeni, medtem ko smo drugič to storili sami," je opomnil.

Ob tem je dodal še: "Še več, bali in otepali smo se - in se še danes otepamo - kakršnih koli resnih in nujnih sprememb. Zato danes živimo v državi, kjer je državljane skoraj panično strah kakršne koli - še tako nujne - reforme. Če pa si kdo drzne zagovarjati spremembe, postane, milo rečeno, heretik ali izdajalec slovenskega nacionalnega interesa."

Spomin na Martina Lutra in njegovih 95 tez
31. oktobra se, kot je znano, spominjamo dosežkov reformacije, verskega, kulturnega in političnega gibanja za prenovo Cerkve, ki ga je na začetku 16. stoletja v Nemčiji sprožil profesor biblične teologije Martin Luter. Z opozarjanjem na krizo v organizaciji takratne zahodne Cerkve je sprožil notranje spremembe, kar je vodilo tudi v nastanek novih cerkva.

Osrednja osebnost reformacije na Slovenskem je Primož Trubar, ki je napisal tudi prvo knjigo v slovenskem jeziku, s čimer je postavil temelje slovenske književnosti in narodne identitete. Letos tako praznujemo tudi 450. obletnico izida Trubarjeve Cerkovne ordninge in 430. obletnico nastanka Dalmatinovega prevoda celotnega Svetega pisma, ki predstavlja največji verski, jezikovni in literarni dosežek slovenske reformacije, ter 430. obletnico prve slovenske slovnice Zimske urice, ki jo je napisal Adam Bohorič.

Osrednje evangeličansko bogoslužje posvečeno obletnicam izida knjig
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Ker se osrednja prireditev oziroma proslava po dekretu vlade iz leta 2012 zaradi varčevanja ne izvaja več na državni ravni, je njeno organizacijo prevzelo Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki jo namerava vsako leto pripraviti v drugem kraju. Letošnja je bila v četrtek v Novi Gorici.

Evangeličanska cerkev v Sloveniji pa je opravila osrednje bogoslužje ob prazniku. Posvetila ga je 450. obletnici Trubarjeve Cerkovne ordninge, 430. obletnici Dalmatinovega prevoda Biblije in 430. obletnici Bohoričeve slovnice. Bogoslužje v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani je vodil škof Geza Filo.

"Skrb za identiteto in ponos na prednike"
"Tovrstna praznovanja so pomembna, kajti pomagajo nam, da se zavemo in se prepričamo o svoji lastni vrednosti in pomenu, da namenimo še več skrbi za lastno identiteto in pri tem še posebej izrazimo ponos na te naše prednike," je dejal Filo.

Kot je poudaril, je reformacija slovensko okolje močno zaznamovala, tako na verskem kot kulturnem področju. Po njegovih besedah je bila reformacija versko gibanje. Bila je poskus, da bi kristjane, ki so bili že v tistem času v številnih pogledih razdvojeni, zbrali in združili pod okriljem čistega evangelija in Cerkev prenovili, je dejal.

Moč protestantizma pa je segla tudi daleč čez okvire cerkvenega. "Svoboda vesti, toleranca in demokracija, svoboda in človekove pravice ... pa tudi in morda še najprej, človekova odgovornost do vseh ljudi in vsake institucije - to so pojmi, ki jih je zaznamovala kultura protestantskega izvora," je poudaril Filo.

Na bogoslužju tudi predstavniki države
Bogoslužja se je udeležilo več predstavnikov oblasti. Poleg predsednika Boruta Pahorja so se dogodka udeležili tudi predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, nekdanji predsednik republike Milan Kučan in direktor urada za verske skupnosti Gregor Lesjak. Med predstavniki drugih cerkva pa so bili prisotni apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan.

"Reformacija prvi korak do samostojnosti"
V poslanici ob dnevu reformacije je predsednik DZ-ja Milan Brglez zapisal, da se je z reformacijo in protestantizmom za Slovence začelo novo narodno-kulturno obdobje, postavljeni so bili temelji za naš kulturni razvoj in narodni napredek.

Brglez je spomnil, da je Trubar jezik, ki je do tedaj veljal za "jezik tlačanov in kmetov", nezmožen literarnega izražanja, povzdignil na raven liturgičnih jezikov tedanje Evrope. "S tem smo Slovenci dobili veliko več kot samo sredstvo medsebojnega sporazumevanja. Dobili smo temeljni povezovalni element, element, ki ga potrebuje vsak narod, če želi preživeti in se razviti. Dobili smo tisti najbolj nujen sestavni del narodove zavesti, dobili smo temelje za naš narodni in kulturni razvoj in vzpon," opozarja predsednik DZ-ja.

Kakšna bi bila naša usoda, naša sedanjost brez Trubarjeve knjižne slovenščine, brez Dalmatinovega prevoda Biblije in brez Bohoričeve prve slovnice slovenskega jezika, si ne moremo in ne želimo predstavljati, je zapisal Brglez.

Reformacijo Brglez vidi kot tisto ključno silo, "ki nam je omogočila prvi drzen korak na naši dolgi poti do slovenske kulturne in politične samostojnosti". "Omogočila nam je, da smo iz razdrobljenega in preprostega ljudstva prerasli v narod, ki se je samozavesten in drzen, predvsem pa zavedajoč se svoje samobitnosti, uspel prebiti tudi do lastne samostojne in neodvisne države."