Predlog predvideva, da se bodo osumljenci kaznivega dejanja grožnje najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti, in ne več na predlog.

Takšno spremembo sta na februarski skupni seji ministrstvu za pravosodje predlagala odbora DZ-ja za pravosodje in za notranje zadeve, je dejal državni sekretar na ministrstvu Zlatko Ratej. Vlada je v predlog vključila še nekatere spremembe za uskladitev s konvencijami Sveta Evrope in Združenih narodov ter za prenos nekaterih evropskih direktiv.

Zakonodajno-pravna služba DZ je navedla, da je kaznivo dejanje grožnje osebnostni delikt. Po njihovem mnenju je s pravno-sistemskega vidika ustrezneje, da se, če se takšni delikti preganjajo po uradni dolžnosti, preganjajo na predlog oškodovanca, torej na podlagi izrecne volje in privolitve oškodovanca.

Državnotožilski svet je izrazil nasprotovanje tistim spremembam, ki izhajajo iz trenutnih družbenih situacij in nimajo podlage v opravljenih analizah. Odvetniška zbornica Slovenije pa je poudarila, da odvetniki niso sodelovali pri pripravi novele. Besedilo naj se zato vrne v usklajevanje, so predlagali.

Kar koaliciji ni uspelo s predlogom novele zakona o varstvu javnega reda in miru, zdaj skuša vnesti v kazenski zakonik, je v razpravi dejala Nataša Sukić iz Levice. Po njenem mnenju se s predlogom novele tudi ustvarja kasta političnega razreda, ki bo dodatno zaščitena. Če bo DZ predlog sprejel, bo sledila ustavna presoja dela novele zakona, je napovedala.

Dejan Kaloh iz SDS-a je medtem spomnil na skupno sejo odbora DZ-ja za pravosodje in za notranje zadeve februarja, na kateri so opozorili na stopnjevanje sovražnosti v družbi. Od takrat so se razmere na področju groženj funkcionarjem le še poslabšale, je opozoril. Zavrnil pa je mnenje, da gre za ustvarjanje posebne kaste, saj so najvišji predstavniki države po njegovih besedah v resnici bolj ogroženi.

Po mnenju poslanke SD-ja Meire Hot je spreminjanje kazenske zakonodaje v naglici neodgovorno, da to lahko ogrozi pravno varnost. Odbora DZ-ja sta februarja ministrstvu za pravosodje s sklepom le predlagala zakonodajno rešitev, ki pa bi jo moralo ministrstvo potem temeljito proučiti, je poudarila. In če je že pripravljen tak predlog, ki pred grožnjami bolj ščiti najvišje predstavnike države, zakaj potem niso bolj zaščiteni tudi novinarji in nevladne organizacije, jo je zanimalo.

Dodajanje členov po javni razpravi, ko je vse že praktično zaključeno, je nepošteno in nekorektno, a vlada to nenehno počne, pa je dejala Tina Heferle iz LMŠ-ja. Kazenska zakonodaja se po njenih besedah spreminja ad hoc, brez premisleka in na podlagi osebnih izkušenj, ki jih je nekdo v bližnji preteklosti doživel. Kaznivo dejanje grožnje predvideva tudi zaporno kazen, a se spreminja "kar tako", je kritična.

Odbor je sprejel več koalicijskih dopolnil, ki upoštevajo nekatera opozorila zakonodajno-pravne službe. Dopolnilo Levice za črtanje 17. člena, ki po njihovi oceni v 135. člen zakona uvaja verbalni delikt, kot ga je poznal nekdanji SFRJ, pa ni bilo sprejeto.

O evropski resoluciji o totalitarizmu

V nadaljevanju seje so potrdili tudi predlog deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, ki so ga v DZ vložili koalicijski poslanci in poslanci opozicijskega SNS-a. V skladu s predlogom, ki ga bo obravnaval še DZ, DZ podpira resolucijo, s tem pa izrecno in trajno zavrača vse totalitarne sisteme, ne glede na njihovo ideologijo.