Lista Gregorja Viranta je bila zagotovo največje presenečenje v obdobju priprave na predčasne volitve. O številnih ugibanjih, kaj je v ozadju, kdo se je povezal s kom in zakaj, kaj nas čaka po volitvah in v kakšnem stanju je država, smo se pogovarjali z ekonomistom Radom Pezdirjem.

Znani ste kot zelo kritičen ekonomist, boste to kritičnost ohranili tudi do morebitne vlade Gregorja Viranta, ali boste prizanesljivejši?
Dvakrat bolj zagrizen moram biti, ker sem tokrat dal prvič roko v ogenj za eno politično stranko, sem se odločil, da vanjo verjamem in jo podprem. Posledica bo, da moram biti pa res na preži in tudi bom. Fantje programa ne smejo na nobeni točki izdati. Za program sem delal in konec.

Ampak kandidirate pa ne?
Ne, ne. Moja zgodba je še vedno ista, ostajam pri poučevanju. Tokrat se je spremenilo samo to, da sem prvič dobil dobesedno proste roke, da ideje, kako vidim svet, preslikam v program ene politične stranke in to volivcem ponudim. To se mi zdi, da je odgovorno, da naredim kot državljan.

Borutu Pahorju uveljavitev reform ni uspela, zakaj bi novi vladi?
Pahor je imel zelo nesrečno konstelacijo s sindikati. Predvsem glavni sindikat se je moral malo bolj povezati, ker po dogodkih v Muri, Vegradu in Preventu so se mu šibile noge in mislim, da je šel na nož ravno zaradi tega. Zraven se je priklopila še opozicija, ki je vedela, da je politična nestabilnost še večja. Vsi tisti, ki smo bili normalni, smo rekli, da je to korak v pravo smer, vendar je pokojninska reforma daleč stran od konkretne, da bi rešila težave. In na koncu je to umanjkanje pripeljalo do razsutja vlade, zaustavitve reform. Ne pozabimo pa, da so sindikati leta prej že blokirali reforme, bilo bi jih pa lažje speljati.

Kako sindikate torej prepričati?
Kot prvič, treba se je pogovarjati, ampak ni smisel v neskončnih pogovarjanjih. Zagotovo je treba narediti pokojninski sistem tak, da bodo ljudje motivirani, da bodo dlje delali. In to pomeni spremembo koncepta videnja pokojninske reforme, to se lahko tako zgodi, da se reče, da si prispevkov in davkov oproščen, če se boš odločil, da boš še naprej delal, ravno tako delodajalec. Kar pomeni, da boš imel višjo plačo, kot pa bi imel sicer pokojnino in to je na tvoji prostovoljni bazi.

Stanovnik je napovedal koalicijo Janković-Virant, hkrati pa trdil, da sta si programa diametralno nasprotna.
Koalicija bo zagotovo programska, vsaj jaz, ki zagotovo nisem član te politične zgodbe, bom vztrajal, da je program tisto, zaradi česar se gre noter, ker program je zaveza volivcem. In če se naredi koalicija, svoje zaveze z volivci ne moreš povoziti. Stanovnik pa je eden izmed številnih, ki špekulirajo, kdo vse bo v koaliciji, ampak to so čisto nemogoče zgodbe v tem trenutku.

Zaradi načina, kako je Virant zapustil Janšo, in zaradi Stanovnikovih izjav, da se obeta koalicija Janković-Virant so se pojavila različna ugibanja. Kaj se dogaja? Kakšna je zgodba?
Kakšne zgodbe o političnih dogovarjanjih ni in teh zgodb o zaroti sem se že naveličal. V Sloveniji je šport, da se iščejo teorije zarote. S strani začetne četvorke Pavliha, Šuštaršič, Virant in Pezdir lahko rečem, da nobenega dogovarjanja ni bilo. Jaz ne vem, kdaj sem sploh v življenju Janeza Janšo videl, niti pri nas ni moglo biti neke zamere, saj vendar oni niso naši gospodarji. Sicer pa o teh dogovorih, imam preveč rad svoje socialno okolje, da bi na tak poceni trik lagal. Dopuščam pa možnost, da se to gradi in izgrajuje v glavah ljudi, ki so svojo politično kariero delali na spletkah in lansiranju govoric in umazanih kampanj. Moj odnos so SDS-a je, kot ste verjetno opazili, ne ravno naklonjen, zaradi te njihove negativne, pljuvaške politike, ki izhaja iz vrha stranke.

Večinoma ankete Janši napovedujejo zmago, kdo ima več možnosti, da ga premaga? Virant ali Janković?
Če ne bi rekel Virant, potem bi to verjetno pomenilo, da sem šel s figo v žepu pripravljat program. Upam, da Virant, s tem motivom sem šel v to, da se ponudi nekaj novega, da lahko delam na programu, da me nihče ne omejuje z 'debilanami' v smislu, da je nekaj brezveze. In srčno upam, da bo ta zmagovalec Gregor Virant in ne Janez Janša.

Zakaj ne Janez Janša?
Ker ima gospodarski program popolnoma nekoherenten, slab, v njem so malo namešane davčne olajšave, ki jih je že zdaj milijon, ampak samo delajo popolno zmešnjavo po davčnem sistemu. Boljše je davčni sistem poenostaviti in razmišljati o davčnih znižanjih. Zaradi tega, ker se je izkazala njihova stranka kot neka gradualistična ljubiteljica državne lastnine. In ker je rahlo nejasno, ne nazadnje imam zelo slabe izkušnje z vlado Janeza Janše, ko sem bil v odboru za reforme in seveda tam smo delali predloge, vlada pa jih je več ali manj zavrnila. In ne nazadnje, to je bila vlada, ki se ji ni zdelo vredno države umakniti iz NLB-ja takrat, ko bi jo lahko po vseh kriterijih najbolj enostavno in elegantno.

Zakaj ne Zoran Janković?
Janković ima zelo drugačen pogled na ekonomijo, kot ga imam jaz. V času, ko so zaostrene gospodarske razmere, fiskalne omejitve zelo velike, je po mojem mnenju neodgovorno govoriti o petih milijardah državnih investicij, ker jih bo zelo težko ali pa nemogoče videti. Ne verjamem, na primer, da je reševanje dvig davkov. To je najlažja pot, vsak lahko davke dviguje. Ne verjamem pa predvsem zaradi tega, ker se nakazuje grožnja z inflacijo v Sloveniji in dvig DDV-ja je avtomatičen prenos v inflacijo. Filozofsko ne verjamem v njegov gospodarski program in vidim resne omejitve, na katere bo program pri realizaciji naletel, in sicer prav na področju fiskalnih in finančnih tveganj.

Kje se pa vi vidite po 4. decembru?
Vidim se 5. decembra verjetno na poti v Beograd in govorim samo še en teden srbsko in se izprežem iz politike in norosti Slovencev, ki so vtaknjeni v politične zgodbice.

Virant in Janković sta za Studio City napovedala Slovencem višji življenjski standard v prihodnjih letih - je to sploh realno?
Glede na vse napovedi bo seveda gospodarska rast pozitivna, kar pomeni, da nekaj bi se moralo premakniti, ampak gospodarska rast bo zelo nizka, zato večjih premikov v življenju ne bomo čutili, seveda ob pogoju, da sprejmemo spremembe. Če jih ne sprejmemo, bo pa strošek tega zelo visok, predvsem glede zdravstva, pokojninskega sistema in bančnega sistema. Lahko tečemo v 'leru' in bomo živeli tako, da bomo ravno nad vodo dihali, lahko pa se odločimo, da gremo skupaj v neke spremembe.

Ima Virantova lista premalo časa, da se dobro pripravi na volitve?
Ne, Virantova lista ima čisto dovolj časa. Pri nas v Sloveniji smo navajeni, da se usede 500 strokovnjakov in napiše 300 strani dolg program, ki ga niti ti strokovnjaki potem več ne preberejo. Tisto, kar je v tem programu, ki sem ga jaz aktivno pomagal pripravljati, pa so rešitve in predlogi, ki niso neznanka, ki jih ljudje vemo, so nam jasne - kako do novih delovnih mest in gospodarske rasti, kako nasloviti težave pravne države in kako z debirokratizacijo ljudem omogočiti, da zadihajo. Vsi to vemo, ni to jedrska fizika, stvari so jasne, nehajmo jih komplicirati.

Preden se bo vlada formirala, bo minilo še nekaj časa. Tega časa pa nimamo.
Časa res ni toliko, da bi se odlašalo. Že zelo boleče je bilo, ker smo odlašali z reformami iz časa Janševe vlade v čas Pahorjeve vlade, kar je seveda pomenilo, da smo bili na krizo relativno nepripravljeni in nefleksibilni pri odzivu na krizo. Te padle Pahorjeve reforme nam bodo že začele delati prve stroške in dlje, kot bo to trajalo, slabše bo. Mi smo v času pred vstopom v krizo bili že kar blizu evropskemu povprečju, zdaj se nam je dohitevanje evropskega povprečja odmaknilo za 5, 6 let in to v borih treh letih. Logično je, da v prihodnjih treh letih, če ne bo ničesar, bo ta zgodba še hujša. Stvari moramo delati, niso več hec.

Kaj bo z NLB-jem v primeru Virantove vlade?
Država se umakne, ampak to ni zaradi tega, ker bi bila to ideja neoliberalnih fanatikov tipa Pezdir, ampak zaradi tega, ker je NLB po kazalnikih učinkovitosti že zelo šibek. Kronično je podhranjen s kapitalom, potem je v popolnem kreditnem krču, v njem so obsedele naložbe kot stanovanja. Ta banka ne bo mogla več dobiti državnih sredstev, s tem se ne smemo slepiti, ker v letu 2012 bodo prekvalificirali državne depozite v banki kot državno pomoč, samo s tem bomo dvignili proračunski deficit za 0,9 odstotka BDP-ja. Mi smo omejeni, država ne more ostati, banka potrebuje svež kapital, če hoče preživeti. Edini način je torej dezinvestiranje države iz te banke in najti tujega vlagatelja.

Podpirate višje davke za bogatejše ali bi bila boljša rešitev ideja o enotni davčni stopnji?
Ideja o enotni davčni stopnji je seveda mrtva, tega v Sloveniji ni več. Tudi kakor so se je lotili moji kolegi takrat, je bilo izrazito nespretno in nejasno, kaj sploh hočejo. Pri nas ni težava višja davčna stopnja za najbogatejše, pri nas je težava, da nekoga, ki zasluži na mesec 1.250 evrov neto, štejejo kot najbogatejšega in pade v najvišjo davčno stopnjo. Zdaj pa poglejte ta paradoks, povprečna plača je malo manj kot 1.000 evrov, 1.250 te imajo že kot bogataša, ki ga je treba olupiti. In zgodba, ki je prava, je to mejo potegniti višje.

In še nekaj - ni bistven proračun države, bistven je proračun državljanov. Jaz nisem naredil deficita, jaz ga ne bom pokrival, niti slučajno, in ne bom polovice svojega zaslužka dajal za to, da se pokriva TEŠ 6. Ne bom, konec zgodbe.

Kaj pa dolgotrajni sodni postopki?
Ogabni so. Gnusijo se mi in ti postopki imajo ljudi, ki so jih izvajali in ki so naredili škodo in imajo imena in priimke in nikoli niso sprejeli odgovornosti. In če jih zakon ni zaradi tega prijel, naj se sramujejo in naj zgnijejo v svoji sramoti, ker delajo škodo ljudem, državljanom, podjetjem. Njih popolnoma briga in zaradi tega propade podjetje, gre v stečaj, ljudje izgubijo službe. To zadevo je treba brutalno in brez kakršne koli omejitve izničiti, vreči ven iz sistema in določiti, kdo je za kaj odgovoren.

Imate v programu to pripravljeno?
Odpravljanja administrativnih ovir je malo morje in Virant je pač specialist na tem področju, tukaj se je izkazal.

Podpirate protestnike pred borzo?
En del njihovega motiva ja. Ta njihov motiv je: dokapitalizirajmo ljudi, ne banke. To je točno v skladu s tistim, kar govorim. Ne verjamem pa v njihovo rešitev, da je pač treba vse nekako ali nacionalizirati ali pa pustiti idejo trga. Če regulatorji niso delovali, je to težava politike, ne trga. Zdi se mi pa, da je prav, da počnejo, kar počnejo, ker v to zadevo verjamejo in so se izpostavili, so aktivni. In definitivno danes tega vprašanja ne bi bilo, če oni ne bi bili tam. S tega naslova je to super zadeva, čeprav se ne strinjam z drugim delom njihovega izvajanja, da je kapitalizem absolutno zlo.

Zdi se, da so gospodarske teme v ospredju politične kampanje.
Ja, upam, da tudi ostanejo. Vse druge teme so v bistvu pri nas izjemno raznarodovalne in kot take niso primerne v trenutku, ko se moramo odločati o enih zelo resnih ekonomskih tematikah in naslavljati vprašanja, ali bomo jutri še imeli bančni sistem, zdravstvo in ali bo sploh mogoče izplačevati pokojnine oz. kako zdaj zaposliti spet nazaj ljudi, ki so postali brezposelni.

Virant je v letu 2009 prejel okoli 65.000 evrov nadomestila kot brezposeln, poleg tega pa zaslužil še 95.000 evrov s honorarnim delom. Kako to komentirate?
Ja, Virant se je takrat tako odločil. Vem, da v službo takoj ni mogel iti in da je razmišljal, če mu zakon daje to pravico, potem jo bo sprejel, ker je normalen družinski človek in ne more iti k družini domov in reči, da je zavrnil. Tako jaz vidim to njegovo zgodbo. Če me sprašujete, kaj se mi zdi z moralnega vidika, potem lahko rečem: zakon in morala, kako naj bi človek to presojal. Zagotovo težko rečem, da je nemoralno, če je zakonito. Te moralne dileme bodo reducirane, ker v programu imamo brutalno sekanje takih zakonskih možnosti.

Na primer?
Skrajša se obdobje prejemanja tega nadomestila in znesek se razpolovi.

Ampak težko rečemo, da je človek, ki zasluži 95.000 evrov, brezposeln?
Težko rečemo.