Komisija državnega zbora (DZ) za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami se je v kratki razpravi seznanila z vmesnim poročilom policije o poteku preiskave o prisluškovanju v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško. Žan Mahnič iz SDS-a je glede afere, ko sta se v prisluhe ujela arbiter Jernej Sekolec in agentka Simona Drenik in ki je poleti močno zatresla odnose med državama, dejal, da je glede na poročilo jasno, da so bile storjene napake na slovenski strani.

Sekolcu je očital malomarnost in oviranje preiskave, saj zavrača sodelovanje. Sekolec je namreč v svojem stanovanju v Avstriji uporabljal še dve elektronski napravi, ki jih je policija v dogovoru z njim najprej zasegla, a je pozneje privolitev za preiskavo teh dveh naprav preklical, je policijsko poročilo povzel Mahnič. Zato je pozneje sodišče na prošnjo policije izdalo odredbo za preiskavo, a ta Sekolcu še ni bila vročena, ker je ta trenutno v tujini.

"Vidimo, da očitno Sekolec le ni tako čist in nedolžen, kot se je takrat opravičeval. Če bi bil, bi verjetno brez problemov predal vse naprave, da se takoj opere krivde," je dejal Mahnič.

Protiobveščevalna dejavnost je zatajila
Franc Trček iz ZL-ja je prst uperil v protiobveščevalno službo, ki je po njegovem mnenju zatajila. "Po vedenju teh dveh oseb bi mislil, da sploh ne obstaja," je komentiral telefonske pogovore Drenikove in Sekolca ter pripomnil, da sta bila zagotovo na usposabljanju na tem področju.

S Trčkom se je strinjal Branko Grims iz SDS-a, ki je podvomil o tem, ali je šlo pri dejanjih Sekolca, ki je bil izkušen mednarodni arbiter, zgolj za malomarnost. Že poleti je Grims namignil, da je šlo pri dejanju Sekolca pravzaprav za sabotažo. Kot nenavadna je dejanja Sekolca označil tudi Matej Tonin iz NSi-ja. Menil je, da bi morali poslanci raziskati, zakaj se je afera sploh zgodila, da bi lahko takšne dogodke preprečili v prihodnje.

Razjasnitev afere je v nacionalnem interesu, se je strinjal Marjan Dolinšek iz SMC-ja. Počakati je treba na končno poročilo, ki bi moralo biti pripravljeno čim prej, brez nepotrebnega zavlačevanja, je dejal.

Preiskava tudi pri Drenikovi in na MZZ-ju
Policija je v okviru predkazenskega postopka opravila protiprisluškovalni varnostni pregled tudi na naslovu nekdanje slovenske agentke Simone Drenik. Pri tem so policisti ugotovili, da posegov v inštalacije, ki omogočajo medmrežje in IP-telefonijo, ni bilo. V prostorih prav tako niso zaznali tehničnih sredstev, namenjenih neupravičenemu prisluškovanju in zvočnemu ali slikovnemu snemanju, vendar pa ni mogoče izključiti možnosti prisluškovanja brezžičnim telefonskim aparatom v oddaljenosti nekaj 10 metrov, za kar naj ne bi bil potreben vstop v prostor, navajajo v poročilu.

Policisti so opravili protiprisluškovalni pregled posameznih prostorov na zunanjem ministrstvu, pri čemer prav tako niso odkrili prisluškovalnih naprav. Težave pri preiskavi povzročajo predvsem zakonske omejitve, da morajo operaterji elektronskih komunikacij podatke o prometu hraniti le zadnje tri mesece. To pa policiji močno otežuje ugotavljanje relevantnih dejstev in okoliščin, še piše v poročilu.