Po Kristanovih besedah nekateri že vse od ustanovitve DS-ja zanikajo vlogo, ki jo ima, danes pa prihaja celo do pozivov za njegovo ukinitev Foto: MMC RTV SLO
Po Kristanovih besedah nekateri že vse od ustanovitve DS-ja zanikajo vlogo, ki jo ima, danes pa prihaja celo do pozivov za njegovo ukinitev Foto: MMC RTV SLO
Državni svet, Kavčič
Kavčič se je v govoru na slovesnosti ob 20. obletnici DS-ja dotaknil tudi dilem glede vloge DS-ja, ki so se pojavljali v precejšnjem delu njegovega obstoja. Ugotavljal je, da je politika v Sloveniji postajala vse bolj stvar političnih strank, le-te pa vse bolj orientirane na povezavo s finančnimi interesi, vplivnimi centri in na dvoletno miselno obzorje razmišljanja - od volitev do volitev. Foto: BoBo

Ob 20. obletnici državnega sveta sveta smo na MMC-ju poklicali pravnika Ivana Kristana, ki je državni svet vodil v prvih dveh mandatih, med letoma 1992 in 1997.

Kristan nam je pojasnil, da je bilo ob ustanovitvi DS-ja veliko vprašanj o tem, v katero smer se bo razvijal slovenski parlamentarni sistem in kakšno vlogo bo v njem imel DS. Konept drugega doma smo nato povzeli po bavarskem senatu.

"Neprijazen odnos DZ-ja, milo rečeno"
"Za mene kot ustavnega pravnika je bil to takrat poseben iziv, ker sem primerjalno poznal dvodomne sisteme in sem si zadal nalogo, da iz tega doma naredimo učinkovito telo, kolikor je to mogoče glede na ustavne kompetence. Potem se je to po moje uspešno razvijalo. Zdi se mi, da smo dokazali, da DS predstavlja eno solidno funkcijo v sistemu nepopolne dvodomnosti," je pojasnil.

Po njegovih besedah nekateri že vse od ustanovitve DS-ja zanikajo vlogo, ki jo ima, danes pa prihaja celo do pozivov za njegovo ukinitev. Sam meni, da je DS solidno opravil svojo vlogo, zato se mu zdi nespodobno, "da bi zdaj rekli, da ga je treba ukiniti". Edina možnost, ki jo vidi, je reorganizacija glede kompetenc in sestave DS-ja.

Slovesnosti v dvorani, kjer je 23. decembra 1992 potekala tudi konstitutivna seja državnega sveta (DS), so se udeležili prejšnji predsedniki DS, Ivan Kristan, Tone Hrovat in Janez Sušnik, predsedniki ustavnega, vrhovnega in Računskega sodišča, Ernest Petrič, Branko Masleša in Igor Šoltes, ter podpredsednika državnega zbora (DZ) Romana Tomc in Jakob Presečnik.

Slovesni nagovor je imel predsednik DS-ja Blaž Kavčič, ki je poudaril, da je državni svet v 20 letih pomembno dopolnjeval delo državnega zbora. Modro bi bilo dvodomnost krepiti, ne pa razmišljati o njeni ukinitvi, je prepričan. Prednost DS-ja v sedanjem ustavnem zapisu pa je po njegovih besedah konceptualna zasnova, ki ne omogoča prevlade posameznih interesov, interesov strank ali posameznih lobijev.

O težavah in izzivih, s katerimi se je spoprijemal na položaju predsednika DS-ja, je povedal še: "Ena težava je bila v tem, da je bil na strani DZ-ja en neprijazen odnos do DS-ja, milo rečeno. Nekateri so v DZ-ju dajali obiskovalcem letake z napisi 'Ali veste, da je pri nas enodomni parlament?'. To je bila ena izmed takih težav. Šlo je za pogled tistih, ki bi bili radi sami, brez drugega doma, ki predstavlja dodaten korektiv pri odločanju."

Kristan za 4. fazo zakonodajnega postopka
Pravi, da so se zavzemali za spremembo poslovnika DS-ja v delih, ki so predstavljali "in ki še zmeraj predstavljajo" oviro korektnemu opravljanju ustavodajne funkcije DS-ja. Gre predvsem za odložilni veto, ki se je po njegovem v praksi izrodil. DZ namreč po izglasovanju veta opravi samo novo glasovanje, in če se doseže absolutna večina, je postopek končan.

"Mi smo poskušali ugovarjati temu, ker ustava pravi, da mora DZ ponovno odločati, odločanja pa ni mogoče zreducirati samo na ponovno glasovanje, ampak je odločanje proces soočanja argumentov. Mi pravimo, da je treba uvesti četrto fazo zakonodajnega postopka. V tej smeri se psolovnik še ni popravil, tako da ostaja ob 20-letnici tudi to vprašanje na dnevnem redu," je še dodal na koncu.