Stanje glede enakih možnosti v izobraževanju je v Sloveniji napredovalo, so ugotovitve posveta komisije za enake možnosti na področju izobraževanja. Kljub temu pa je na nekaterih področjih prostor za izboljšave. Tako se razlike po zastopanosti spolov med doktorskim študijem skoraj izenačijo, a postane razlika občutnejša pri rednih profesorjih, med katerimi je le okoli 30 odstotkov žensk.

Posvet je komisija letos organizirala pred mednarodnim dnevom žensk, saj, kot je poudarila njena predsednica Andreja Gomboc, imamo pogosto "na papirju vse urejeno dobro, v praksi pa potem prihaja do odstopanj". Državni sekretar Jernej Štromajer je ob tem dejal, da je bilo doseženo veliko, a je ostalo še veliko dela. Zlasti je izpostavil financiranje znanosti, ki prizadene znanstvenike in znanstvenice na začetku njihove kariere in pri odločanju za družino. Poleg tega so na posvetu kot enega od razlogov za neenakost med spoloma izpostavili tudi nezavedno diskriminacijo.

Od leta 2016 večje število doktorantk
Da je napredek na področju enakosti med spoloma v zadnjih letih na področju znanosti opazen, je potrdila tudi Maja Sever iz statističnega urada. Za izhodišče napredka je navedla ugotovitve OECD-ja iz leta 2012 o neenakosti med moškimi in ženskami v slovenskem izobraževalnem sistemu. Takrat so pri OECD-ju med drugim opozorili, da je v Sloveniji več doktorandov kot doktorandk. Severjeva je ob tem opozorila, da je ta trditev držala do leta 2016, potem pa je prišlo do obrata. Prav tako pa število doktoric znanosti v zadnjih treh letih narašča hitreje od števila doktorjev znanosti.

Zmanjšala so se tudi razhajanja med moškimi in ženskami v akademskih karierah. Tako sta oba spola enako zastopana na podoktorskem študiju, pri višjih nazivih pa se razhajanja med spoloma povečujejo. Vendar so se tudi ta razhajanja med moškimi in ženskami zmanjšala glede na leto 2012.

Izpostavila pa je tudi dohodkovne vrzeli med moškimi in ženskimi doktoranti ne glede na starostno skupino, čeprav se s starostjo dohodkovna vrzel znižuje. "Znotraj posameznih starostnih skupin pa dohodkovna vrzel med moškimi in ženskami ostaja v zadnjih petih letih nespremenjena."

Z izobraževanjem nad nezavedno diskriminacijo
Vodja oddelka podpore pri evropskem raziskovalnem centu (ERC), Theodore Papazoglu je poudaril, da je pri ERC-ju, ki financira raziskovalce v EU-ju edino merilo za odobritev sredstev znanstvena odličnost, a so v zadnjih petih letih delovanja uvedli tudi nekaj ukrepov za zmanjševanje razlik na področju spola. Zlasti upoštevanje otrok pri podaljševanju časovnega obsega financiranja znanstvenikov in znanstvenic. V zadnjih letih pa so člani sveta deležni tudi izobraževanj o nezavedni pristranskosti do spola. Prav tako so v organih ERC-ja povečali delež žensk, čeprav še vedno ostaja manjši od deleža moških.

Se pa je znatno zmanjšala neenakost med spoloma pri znanstvenikih in znanstvenicah, ki dobijo odobreno financiranje pri ERC-ju, a podrobnejši pregled kaže, da so na nekaterih področjih znanosti neenakosti med spoloma pri prejemnikih sredstev zgolj delno zmanjšane. Pri ERC-ju so zato v zadnjem letu posebno pozornost posvetili nezavedni diskriminaciji in članom organov zagotovili izobraževanje o nezavedni diskriminaciji. Prav tako so v zadnjih letih opravili tudi podrobno analizo prijav, s katero so želeli ugotoviti, ali prihaja do razlik pri strukturi in vsebini samih prijav med spoloma, ki bi vplivali na odločitev o odobritvi financiranja, a bistvenih razlik niso ugotovili.

Med vodilnimi pri projektih manj mlajših žensk
Tudi slovenski podatki nakazujejo na razlike med spoloma, je poudarila Tina Vuga iz javne agencije za raziskovalno dejavnost(ARRS), a se stanje izboljšuje. K temu so pripomogli tudi ukrepi za uravnoteženo zastopanost po starosti in spolu pri agenciji, kjer so uvedli predpisan delež kvot po spolu in starosti pri organih ARRS-ja in upoštevanje daljše odsotnosti zaradi materinskega in starševskega dopusta. Na podoktorskih projektih na področju humanistike in družboslovja je po navedbah Vuge treba razmišljati že o spodbujanju podreprezentiranega spola moških, saj so na podoktorskih projektih v teh dveh področjih 100-odstotno zastopane ženske.

Manj pa so ženske zastopane v drugih raziskovalnih projektih. Prav tako je po njenem mnenju problematična zastopanost žensk pri vodenju projektov, kjer je odprto vprašanje, ali gre za osebno odločitev raziskovalk ali pa za priložnost. Prav tako so ženske pri vodenju projektov v povprečju starejše kot moški. Razlogi za ta pojav ostajajo odprti, je pa Vuga poudarila, da družina igra pomembno vlogo pri odločanju za odgovornejše delo.

S financiranjem znanosti do vračanja raziskovalcev v Slovenijo
Pri tem je Vuga poudarila, da pri agenciji zato v prihodnje pričakujejo kot potrebne ukrepe krepitev sredstev za podoktorske projekte in krepitev uspešnega prehoda mladih doktorantov. S povečanjem financiranja pa si želijo tudi pritegniti slovenske raziskovalce in raziskovalke iz tujine, k čemur bi prispevali lahko tudi nižji življenjski stroški v Sloveniji glede na tujino.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zato izpostavljajo pomen komisije, ki pomaga ministrstvu pri zbiranju podatkov in tudi promociji dejavnosti za enake možnosti, je poudaril Štromajer, pripravljajo pa tudi novo raziskovalno strategijo za obdobje od leta 2020, ki naj bi se dotaknila tudi področja financiranja znanosti.