Če bo ugotovil, da je referendumsko vprašanje ustrezno, podpisov pa dovolj, bo moral DZ referendum razpisati v sedmih dneh. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi sicer od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni.

Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, pa mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev - to pomeni, da bi morali za to, da bi bil referendum izveden skupaj z evropskimi volitvami, ki bodo 25. maja, glasovati vsaj dve tretjini navzočih poslancev. V koaliciji je bilo sicer danes slišati, da bi bil lahko referendum prej, že 4. maja, kar naj bi bil tudi prvi mogoči datum.

Koalicija o "spolitiliziranosti" referenduma
Poslanci koalicije sicer menijo, da je referendum nepotreben in spolitiziran, zato so v ponedeljek SDS pozvali k umiku zahteve. A prvopodpisnica referendumske pobude, SDS-ova poslanka Eva Irgl, je tudi danes poziv označila za norčevanje iz jasno izražene volje ljudi. Irglova je znova poudarila še, da bi bilo po njenem mnenju najbolje in najracionalneje, če bi se referendum izvedel skupaj z evropskimi volitvami. Prepričana je, da bo predsednik DZ-ja Janko Veber ravnal v tej smeri, pa tudi koalicijski poslanci, ki bodo v nasprotnem primeru "pač morali prevzeti del svoje odgovornosti za dodatne stroške".

Po vložitvi podpisov se je Irglova sicer zahvalila "vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu uspehu". Kot je pojasnila, je bila precej časa na terenu in se pogovarjala z ljudmi, ki da se zelo dobro zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti. Napovedala je, da bodo v največji opozicijski stranki nadaljevali iskanje zgodovinske resnice in tudi zaščito arhivskega gradiva. "Več kot 80 odstotkov gradiva SDV-ja je bilo do zdaj uničenega, nekje 20 odstotkov ga je ostalo, in paziti ga moramo kot punčico svojega očesa. Gre vendarle za identiteto slovenskega naroda in tudi za kulturno dediščino," je dodala.