Brajica,  pisava slepih in slabovidnih, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike tega sveta. Foto: EPA
Brajica, pisava slepih in slabovidnih, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike tega sveta. Foto: EPA

Brajica, pisava slepih in slabovidnih, s pomočjo katere slepi in slabovidni lahko pišejo in berejo, je sistem tipne abecede, pri kateri šest izbočenih pik, razporejenih v brajevi celici v dveh stolpcih s po tremi pikami, predstavlja črke, številke in simbole za skoraj vse jezike tega sveta.

Pisavo je leta 1824 pri 15 letih izumil Louis Braille, ki je oslepel v zgodnjem otroštvu, v času iznajdbe pa se je šolal v kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu.

V Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije so ob današnjem dnevu, ki ga obeležujemo na rojstni dan izumitelja, opozorili, da čeprav je brajica ključna za pismenost, izobraževanje in poznejše zaposlovanje slepih, morajo šole v deželah, kjer veljavna zakonodaja o avtorskih pravicah ne pozna izjem, še vedno pridobiti posebno dovoljenje za prilagoditev gradiv v brajico ali povečan tisk.

"To lahko predstavlja eno največjih ovir pri izobraževanju slepih in slabovidnih otrok, saj ne pridejo do ustreznih učbenikov. Še več, organizacija slepih, ki tiska knjige v brajici v eni državi, teh knjig ne sme posredovati slepim, ki uporabljajo isti jezik v drugi državi. V vsaki državi morajo sami prilagoditi iste knjige, kar pomeni ogromno odvečnega dela in velike stroške. Obojemu bi se zlahka izognili, če bi lahko knjige v brajici posredovali prek meja posameznih držav," opozarjajo v zvezi slepih in slabovidnih.

Slab odziv na Marakeško pogodbo
Svetovna zveza slepih si je zato skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami vrsto let prizadevala, da bi s Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino (WIPO) sklenila pogodbo, ki bi odpravila te ovire. Marakeška pogodba o avtorskem pravu, ki jo je WIPO sprejela junija 2013, bo stopila v veljavo, ko jo ratificira 20 držav. Pogodbo je doslej podpisalo že 81 držav, med njimi tudi Slovenija, ratificirale pa so jo šele štiri: Indija, Salvador, Združeni arabski emirati in Urugvaj.

"Morale bi jo ratificirati vse države, če želimo, da bo možno milijone knjig prilagoditi v brajici in drugih dostopnih formatih," so zapisali v zvezi društev slepih in slabovidnih in ob tem vse vlade, tudi slovensko, pozvali k ratifikaciji.