Pličanič je tako napovedal spremembe v treh vsebinskih sklopih delovanja sodstva. Prvi je razbremenitev sodstva tistih pristojnosti, za katere ni nujno, da jih opravljajo sodniki. Gre denimo za nepravdne zapuščinske postopke, ki naj bi jih v prihodnje opravljali notarji, in za mediacije.
Obenem naj bi z reformami po besedah ministra jasneje postavili mejo med izvršilno in sodno vejo oblasti, ko gre za vprašanje upravljanja sodišč. V tem sklopu bi bila ključna sprememba ta, da bo predsednik vrhovnega sodišča, potem ko bo imenovan v DZ-ju, sam imenoval sodnike hierarhično nižjih sodišč.
"Če se točno ve, kje je odgovornost skoncentrirana, in ne tako kot zdaj, ko je razpršena, potem bo to odgovornost lažje uveljavljati," je pojasnil.
Tretji sklop sprememb pa se nanaša na spremembe kazenskega in pravdnega postopka. V ta sklop med drugim sodijo nekatere spremembe sodnega reda in spremembe v sodnem upravljanju, s katerimi bi dosegli hitrejše in učinkovitejše sojenje, je pojasnil minister.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje