Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan funkcijo zapušča po tistem, ko je kot predstojnica ministrstva za pravosodje podpisala pogodbo o nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, vredno 7,7 milijona evrov. Na ministrico so se zgrnili očitki o netransparentnem in negospodarnem nakupu.

Kot je dejala na izredni seji DZ-ja, na kateri so se poslanci seznanili z njenim odstopom, se ji je v zadnjih tednih očitalo, da se otepa objektivne odgovornosti, oklepa funkcije in odreka poslušnost tistim, ki so jo 'nastavili'.

A je, kot je znova poudarila, ob izbruhu afere sodna stavba morala vztrajati na ministrski funkciji zato, da je po svojih najboljših močeh in v okviru svojih pristojnosti pomagala "odkriti in razkriti obrise netransparentne pajčevine spornih političnih, poslovnih in kadrovskih praks, ki omogočajo vdore parcialnih interesov in sistemske korupcije v državni aparat".

Premier Robert Golob je zatem napovedal, da bo ministričin odstop sprejel, a sta se dogovorila, da ministrica še nekaj časa ostane na položaju in ga v roku enega tedna seznani s svojimi končnimi ugotovitvami glede spornega nakupa. Tega mu je Švarc Pipan predala v teh dneh. "Poročilo sem predala predsedniku vlade, zdaj je v njegovih rokah in njegova odločitev, ali in kdaj in v kakšni meri bo to poročilo posredoval tudi javnosti. Zdaj so na vrsti tudi pristojni organi odkrivanja in pregona morebitnih sumov kaznivih dejanj," je dejala Švarc Pipan.

Sorodna novica Premier Golob v DZ poslal odstopno izjavo ministrice Švarc Pipan, vlada razrešila Igorja Šoltesa

Švarc Pipan: Namen je bil presekati udobje tistih, ki upajo na to, da se da ozadja afer prikriti s tihimi odhodi ministrov

Zatrdila je, da je bil njen namen preprečiti zakrivanje sledi in presekati udobje tistih, ki računajo na to, da ljudje hitro pozabljajo ter da se da ozadja afer prikriti s tihimi odhodi ministrov, podobne prakse pa se nemoteno nadaljujejo.

"Zato danes, raje nekaj tednov pozneje, kot en sam dan prezgodaj, stojim pred vami z dvignjeno glavo in mirne vesti," je poudarila. V preteklih tednih se je namreč ministrica tudi sama lotila razčiščevanja okoliščin omenjenega nakupa in premierju Golobu v teh dneh predala poročilo o svojih ugotovitvah. Po njenih besedah gre za izčrpno poročilo, ki "nedvoumno kaže, da je v ozadju tega posla skrbno načrtovano delovanje dobro organizirane peščice državnih uradnikov: zavestno zavajanje, prirejanje postopkov, dokumentacije in kadrovskih struktur odgovornih služb sekretariata ministrstva za pravosodje".

Prav tako je jasno, da je prihajalo v postopku tudi do nepooblaščenih zunanjih vplivov in prevar, je navedla dozdajšnja pravosodna ministrica. Ob tem je sporočila, da so več kot tisoč strani dokumentacije tudi že predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, nekaj "potencialnega dokaznega materiala jih čaka na Župančičevi", torej na sedežu ministrstva. Švarc Pipan verjame in pričakuje, da bodo organi pregona uspešno preiskali tudi sume kaznivih dejanj.

Ne zanika objektivne politične odgovornosti, a je hkrati prepričana, da zgolj njen odhod s čela ministrstva ne bo rešil bistva zgodbe. "Zato si tudi sama želim, tako kot javnost, da se razjasnijo vse podrobnosti in vloge vseh akterjev, da zadeva dobi pravičen in zakonit epilog. Le tako bo služila ne le kot svarilo za naprej, pač pa tudi kot temelj sistemskih sprememb in dodatnih varovalk za preprečevanje korupcije in varovanje javnega interesa," je prepričana.

Sistemska korupcija namreč po njenem mnenju ni nekaj, kar se zgodi slučajno, ampak se kot "rakavo tkivo" razrašča v vse pore družbe in države. "Seveda iskreno obžalujem, da sem sama zaradi prevelike zaupljivosti te laži in prevare spregledala – državljankam in državljanom se za to veliko napako osebno opravičujem. A še mnogo bolj bi obžalovala, če bi odšla, preden bi mi jih uspelo čim bolj odkriti in razkriti," je še dejala.

Ob tem se je premierju Golobu, sodelavcem na ministrstvu in državljanom zahvalila za izraženo zaupanje in podporo. "Vse to me navdaja z upanjem in vero, da bomo skupaj zmogli končno presekati s spornimi političnimi praksami in korupcijo," je sklenila.

Premier mora v desetih dneh predlagati novega ministra

Premier mora sicer zdaj skladno s poslovnikom DZ-ja v desetih dneh predlagati novega ministra ali DZ obvestiti, da bo naloge tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. S koalicijskim SD-jem so se sicer dogovorili, da bo vodenje pravosodnega resorja začasno prevzel premier Golob sam, a obvestila o tem v DZ še ni poslal. Kot kaže, bo torej v omenjenem roku poskušal najti novega kandidata oz. kandidatko, tekoče posle na ministrstvu pa bo še nekaj dni opravljala dozdajšnja ministrica Švarc Pipan.

"Ostajam še največ deset dni ali tudi manj, če bo v vmesnem času predsednik vlade sporočil ime začasnega ministra, ali da posle prevzema sam. Kaj bo potem, bomo videli. Najlepša stvar prihodnosti je ta, da se zgodi samo en dan naenkrat," je Švarc Pipan po seznanitvi DZ-ja z njenim odstopom dejala o svoji nadaljnji poti.

Novega kandidata naj bi glede na dogovor sicer iskali skupaj s SD-jem, pravosodni resor namreč spada v njihovo kvoto. Poiskali naj bi "čim boljšega strokovnjaka", šele nato pa bodo razmišljali o "koalicijski matematiki", je pred dnevi dejal podpredsednik vlade iz vrst Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič.

Prednik: Upajmo, da bomo zgodbo čim prej zaprli

"Upamo, da bomo to zgodbo čim prej zaprli, resor pravosodja je vendarle eden izmed najpomembnejših resorjev, nismo se pa o tem, vsaj v tem tednu, še nič pogovarjali," je dejal vodja poslancev SD-ja Jani Prednik. Ker gre za resor v kvoti stranke, za zdaj po njegovih besedah velja dogovor, da tudi naslednjega kandidata predlagajo Socialni demokrati. V nasprotnem primeru bo vse stvar dogovora, "ampak tako daleč še nismo", je dejal.

To je sicer že peti odstop v Golobovi vladni ekipi. Z ministrske funkcije so do zdaj odstopili tudi notranja ministrica Tatjana Bobnar, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. DZ pa je na predlog Goloba razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko.

Sorodna novica V Kanalu protest proti okoljskemu zakonu: "Fabrike ne damo, pustite nam delati."

Zakon o varstvu okolja, ki zaostruje pogoje za sosežig

DZ je na izredni seji opravil drugo obravnavo predloga zakona o varstvu okolja, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Tretja obravnava bo sledila na prihodnji seji. Medtem ko so koalicijski poslanci poudarjali, da novela ne bo ogrozila delovnih mest v Salonitu Anhovo.

Kot je poudarila predstavnica predlagateljev zakona Mateja Satler, ljudje iz srednjega Posočja po dolgih letih opozarjanj in številnih neuslišanih prošnjah ter pozivih k zaščiti zdravja ljudi prvič upajo, da se stvari končno obračajo v pravo smer. Noveliran zakon o varstvu okolja po njenih besedah prinaša spremembe, s katerimi bodo pridobili vsi – prebivalci Anhovega, Soške doline, Krškega in drugih krajev, kjer obratujejo naprave za sosežig.

Zakon med drugim prinaša zaostritve glede izpustov emisij dimnih plinov in uvaja bolj transparenten monitoring. "Predlog zakona soglasno in v celoti podpira zdravniška stroka, ki je pred leti pozvala odločevalce, naj mejne vrednosti za vsakršno obremenjevanje okolja določijo po meri zdravja ljudi, in ne po meri onesnaževalcev," je poudarila.

Dotaknila se je tudi, kot je navedla, "plačanega propagandnega shoda, kjer so delavci po navodilu lastnikov cementarne trdili, da bo sprejetje zakona ogrozilo obstoj tovarne in posledično delovnih mest", kar po njenem ne drži. "Sosežig odpadkov ne rešuje delovnih mest, ne rešuje niti slovenskih odpadkov, ne prinaša dodane vrednosti, je le izjemno dobičkonosna dejavnost, v našem primeru avstrijsko-italijanskih lastnikov, ki v Sloveniji opravi najbolj umazan del cementne industrije, vse to le zato, da lahko generirajo dobičke, ki se v obliki dividend potem prelijejo v zasebne tuje žepe, žal na račun nas in našega okolja," je podčrtala.

Zaostritev standardov za sosežig odpadkov je skladna z evropsko zakonodajo

Da je zaostritev standardov za sosežig odpadkov, ki jih prinaša zakon, mogoča, upravičena in tudi skladna z evropsko zakonodajo, pa je poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. "Prav je tudi, da se uveljavljajo polurne vrednosti, in ne zgolj dnevne vrednosti teh izpustov, tako kot je zdaj. Predlog zakona krepi tudi obratovalni monitoring nad onesnaževalci," je dodal.

Predlagatelji zakona društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec so vložili več dopolnil, največ pozornosti so poslanci v razpravi posvetili dopolnilu, s katerim predlagatelji zakona dodajajo objektivno merilo, ki naj ga uporabi vlada, da določi mejne vrednosti za sosežig, in sicer, da to stori z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje. V skladu s tem zakonski predlog po novem navaja, da vlada z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje za naprave za sosežig določi mejne vrednosti emisij tako strogo, kot so določene v zaključkih BAT za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij.

Rešitve ne bodo ogrozile delovnih mest

Koalicijski poslanci so poudarjali, da rešitve, ki jih prinaša predlog zakona, ne bodo ogrozile delovnih mest, na kar so v preteklih dneh opozarjali zaposleni v Salonitu Anhovo in tudi nekatera lokalna društva. Kot je povedala poslanka Svobode Andreja Živic, jim je v stranki zelo mar za gospodarstvo kot za zaposlene v tem podjetju, "vendar ne na račun smrti in obolelih ljudi, ki so delali in še delajo v Salonitu Anhovo". Pozdravili so tudi zgledno sodelovanje poslanskih skupin in nevladnikov pri pripravi in dopolnitvah predloga tega zakona v okviru zakonodajnega postopka. Da bo predlog zakona kmalu pokazal rezultate tudi v Posavju, predvsem v Krškem, kjer je zdrav zrak prav tako že dolgo problem, na kar opozarjajo tudi tamkajšnji prebivalci, pa je dejala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič.

V SDS-u so na drugi strani opozorili, da je treba na drugi strani prisluhniti tudi odzivom okoli 800 ljudi, ki trenutno posredno ali neposredno živijo na račun proizvodnje v Anhovem, in tudi 200 obratov, ki niso tako izpostavljeni, a jih zakon tako ali drugače zadeva. Če bi bilo omenjeno dopolnilo predlagateljev sprejeto, so v SDS-u po besedah poslanca Zvonka Černača prepričani, da se bodo ti obrati, ker se ne bodo mogli prilagoditi novim zahtevam, ker tega tehnologija danes še ne omogoča, prej ali slej zaprli. Zato so v stranki pripravili dopolnilo, s katerim predlagajo, da bi se pri določitvi mejnih vrednosti za naprave za sosežig dodala dikcija "če to dopušča tehnologija".

Z njim se med drugim ni strinjal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. "Verjamem, da bo ustrezna naložba, tudi skladna z amandmajem, ki ga predlagajo predlagatelji, podjetju omogočila, da dela normalno naprej in da bo mogoče tudi z nekim nekoliko manjšim dobičkom ohraniti vse zaposlitve. Mislim, da ne bo prav nobene katastrofe v naši državi," je dejal.

O amandmajih bodo poslanci v skladu s časovnim potekom odločali v okviru glasovanj ob koncu seje.

Sorodna novica Ravnatelji proti uvedbi obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnji triadi

Poslanci o zakonu o osnovni šoli

Poslanci so opravili drugo obravnavo predloga novele zakona o osnovni šoli in ga nekoliko dopolnili s koalicijskimi dopolnili. Dokončno bodo o njem odločali na naslednji seji.

Poslanci so na glasovanju sprejeli več dopolnil Svobode, Levice in SD, ki so upoštevala predvsem mnenje zakonodajno-pravne službe. Glasovali so proti vsem dopolnilom SDS, kjer so med drugim predlagali črtanje dela, ki vpeljuje NPZ za tretješolce, in črtanje člena, ki je predvideval, da bi bili rezultati NPZ v 9. razredu eno od meril za vpis na srednje šole.

Poleg tega so zavrnili dopolnilo SD, kjer so predlagali, naj se ohrani trenutna ureditev izobraževanja na daljavo, kar bi pomenilo, da se število obveznih opravljenih izpitov za učence, ki se šolajo na domu, ne bi spremenilo.

Po končanem glasovanju o dopolnilih, pa poslanci na tej seji niso opravili še tretje, zadnje obravnave zakona, saj je več kot tretjina navzočih poslancev temu nasprotovala. Tako bodo dokončno o zakonu glasovali na naslednji seji.

Felda: Šolski sistem je treba posodabljati

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je v obrazložitvi zakona dejal, da je ključni razlog za sprejetje novele "stalna potreba po posodabljanju šolskega sistema, ki se prilagaja zahtevam in specifikam okolja in časa". Meni, da predlog zakona stremi k višji kakovosti osnovnošolskega izobraževanja in bolj pravičnemu ustvarjanju sistema vzgoje in izobraževanja.

Felda je še dejal, da uvedba obveznega tujega jezika za prvošolce prispeva k zagotavljanju enakih možnosti učencev in razvijanju večjezičnosti. Poudaril je, da so se za uvedbo nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v tretjem razredu odločili na podlagi manj spodbudnih rezultatov bralne pismenosti učencev v slovenskih osnovnih šolah.

Izobraževanje na domu

Otroci, ki se izobražujejo na domu, bodo morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki v javnih oziroma zasebnih šolah, saj mora učenec z izobraževanjem na domu po besedah ministra pridobiti vsaj enakovredni izobrazbeni standard. Prenovljeni koncept razširjenega programa, ki bi med drugim nadomestil sedanji dopolnilni pouk, pa je po besedah Felde usmerjen k razvoju otrokove osebnosti, nadarjenosti in umskih ter telesnih sposobnosti z namenom priprave za odgovorno življenje v družbi.
V poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica so vložili dopolnila, v katerem so upoštevali predvsem mnenje zakonodajno-pravne službe.

V SDS-u so na predlog vložili več dopolnil. Med drugim so predlagali črtanje člena, ki vpeljuje NPZ za tretješolce. Poleg tega so predlagali črtanje člena, ki je predvideval, da bi bili rezultati NPZ-ja v 9. razredu eno od meril za vpis na srednje šole. "NPZ smo dali selektivno vlogo, kar je neprimerno, saj bo šlo spet za tek za točke, ne pa za uporabno znanje," je na seji poudarila poslanka Alenka Helbl (SDS). Poslanec Jožef Lenart (SDS) pa je ocenil, da predloga zakona brez kadrov šole ne bodo mogle izvesti.

V SDS-u so predlagali tudi, da bi v osnovni šoli začeli izvajati obvezni drugi tuji jezik v zadnji triadi osnovne šole, saj menijo, da je znanje tujih jezikov izjemno pomembno, poleg tega pa je to predvideno v osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanju. Minister Felda je na seji dejal, da te spremembe niso vključili v predlog zaradi številnih nasprotovanj v času javne razprave predloga zakona, je pa glede tega izrazil obžalovanje. Ob tem je poudaril, da se učenci drugega tujega jezika še vedno lahko učijo v okviru izbirnega predmeta.

V SD-ju so predlagali, da bi bil NPZ za tretješolce prostovoljen. Kot so zapisali v dopolnilih, bi obvezni za učence predstavljali stres. "Otrokom bi morali pustiti, da to ostanejo, da s pomočjo igre svoje znanje naravno razvijajo, tukaj pa gremo v smeri nekega standardiziranega testiranja," je na seji dejal poslanec Damijan Zrim (SD).

Poleg tega so v SD-ju predlagali, naj se ohrani trenutna ureditev izobraževanja na daljavo, kar pomeni, da se število obveznih opravljenih izpitov za učence, ki se šolajo na domu, ne bi spremenilo.

Predlog novele zakona o osnovni šoli predvideva tudi obvezni tuji jezik za prvošolce. Uvaja tudi postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program in predlaga vključitev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom.

SD in opozicija kritični do zakona za razdelitev računalnikov

Predlog novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti prinaša učinkovitejše delovanje mehanizma za razdelitev 13.000 računalnikov, je zagotovila ministrica Emilija Stojmenova Duh. V SD-ju si želijo bolj pravičen način za razdeljevanje računalnikov, kot ga predvideva novela, v opoziciji pa so bili znova kritični do samega nakupa računalnikov.

"Računalniška oprema je nujni sestavni del digitalne preobrazbe in je neločljivo povezana z načelom digitalne vključenosti. Omogoča dostop do svetovnega spleta, ki je danes temeljni vir informacij, znanja, komunikacij, zaposlitve in tudi zabave," je na seji DZ-ja ob prvi obravnavi predlagane novele dejala ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh.

Zato so v lani sprejeti noveli zakona o spodbujanju digitalne vključenosti predvideli nov ukrep za spodbujanje digitalne vključenosti za osebe, ki si same ne morejo oz. si zelo težko privoščijo nakup računalniške opreme – mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme. Za izposojo računalniške opreme je bil vzpostavljen računalniški sklad, nad katerim bedi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Na podlagi prvotne novele je bilo upravičencev do računalniške opreme v računalniškem skladu približno 500.000.

"Zavedamo se, da bi preveliko število hkrati oddanih vlog lahko ohromilo delovanje javnega štipendijskega sklada, ki je pristojen za delovanje mehanizma. To bi pomenilo, da bi bili zaradi obravnave ogromnega števila vlog računalniki v rokah upravičencev veliko pozneje, kot bi želeli," je poudarila ministrica.

Na ministrstvu so zato pripravili predlog novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki po besedah ministrice zagotavlja bistveno bolj učinkovito delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ranljivim skupinam prebivalstva.

Sistem "kdor prej pride, prej melje"

Predlog novele tako kot upravičence določa vse, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. To pomeni upravičence, katerih mesečni dohodek na osebo ne presega 221,46 evra. Če bo še kaj opreme ostalo, se bo lahko krog upravičencev razširil na drugi dohodkovni razred.

Razdeljevanje prenosnikov bo potekalo po sistemu "kdor prej pride, prej melje", torej po vrstnem redu oddanih vlog.

Ravno ta pristop je zmotil poslansko skupino SD-ja, kjer po besedah poslanca Damijana Zrima menijo, da bi morali računalniki priti v roke tistih, ki jih najbolj potrebujejo, in ne tistih, ki najhitreje oddajo veljavno vlogo. Kritični so bili tudi do potrebe po sprejetju več podzakonskih aktov, ki bodo omogočili implementacijo vsebine zakona.

V SD so zato skupaj z opozicijskima SDS in NSi v začetku meseca glasovali proti obravnavi zakona po skrajšanem postopku. Kot je danes dejal Zrim, v SD menijo, da je v sklopu rednega zakonodajnega postopka dovolj časa, da se omenjeni pomisleki naslovijo s strani ministrstva in vlade.

Kritike do razdeljevanja računalnikov po predvidenem sistemu je bilo slišati tudi iz opozicijskih vrst. S predlaganimi spremembami zakona se poskuša odpraviti površnost oz. netransparentnost nakupa 13.000 računalnikov za 6,5 milijona evrov, je bil kritičen poslanec SDS-a Andrej Kosi. Ob tem je poudaril, da ti računalniki, ki so brez operacijskih sistemov in protivirusnih programov, trenutno ležijo v skladišču, za skladiščenje pa davkoplačevalci mesečno plačujejo 2500 evrov.

V SDS-u ministrici očitajo negospodaren in nesmotrn nakup računalnikov, zaradi česar so zoper njo januarja vložili interpelacijo. Predlagane novele zakona v SDS-u ne bodo podprli, saj, kot je dejal Kosi, ne želijo, da se nadaljuje negospodarna in nenamenska poraba javnih sredstev in nevestno ter neodgovorno delo ministrstva za digitalno preobrazbo.

Glede na "vse sume in netransparentnosti" pri nakupu računalniške opreme sprememb zakona prav tako ne bodo podprli v NSi-ju, je pojasnila poslanka Vida Čadonič Špelič. Ob tem je spomnila, da je bilo trenutno od teh 13.000 računalnikov razdeljenih zgolj 39.

"V tem trenutku je edini, ki ima korist od nakupa teh računalnikov, lastnik skladišča, ki vsak mesec pobere 2500 evrov davkoplačevalskega denarja," je dejala.

Pomisleke do obravnavane novele je zaradi potrebe po dodatnih podzakonskih aktih in sistema razdeljevanja računalnikov izrazila tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Z novelo se po njenem mnenju popravlja površnost Stojmenove Duh.

Predlagani noveli so medtem naklonjeni v poslanski skupini Svoboda. Vlada s predlagano novelo ureja problematiko hitrega in učinkovitega delovanja mehanizma za izposojo računalniške opreme na način, ki bo javnemu štipendijskemu skladu omogočal nemoteno izvajanje zakonsko predpisanih nalog na področju spodbujanja digitalizacije slovenske družbe, je ocenila poslanka Tereza Novak.

"Z učinkovitim delovanjem mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme pa bo omogočeno hitrejše doseganje zastavljenih ciljev v okviru strategije Digitalna Slovenija in evropskega strateškega razvojnega načrtovanja," je dejala Novak.

O primernosti predlagane novele zakona za nadaljnjo obravnavo bodo poslanci odločali v okviru glasovanj ob koncu seje.

Sorodna novica Stojmenova Duh: Omejevanje nasilja na spletu je naloga vseh

Akt o digitalnih storitvah

Poslanci so v prvi obravnavi presodili, da je predlog zakona o izvajanju uredbe EU-ja o enotnem trgu digitalnih storitev primeren za nadaljnjo obravnavo. Ta je po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Stojmenove Duh ključen za vzpostavitev varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega okolja.

S predlaganim zakonom se v slovenski pravni red prenaša evropski akt o digitalnih storitvah. Predlog zakona med drugim določa, da je pristojni organ za izvajanje akta o digitalnih storitvah Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), ki bo koordinirala digitalne storitve in bo med drugim nadzirala spoštovanje izvajanja akta pri ponudnikih in podeljevala status zaupanja vrednih prijaviteljev, ki bodo opozarjali na nezakonite prakse na spletu.

Kot je pojasnila ministrica, akt določa ponudnike posredniških storitev, spletne platforme in spletne tržnice, za katere bodo veljala nova pravila. Kot primer je navedla družbena omrežja Facebook, TikTok in X ter spletne tržnice, kot je Amazon, v Sloveniji pa Bolha.

Medtem določbe tega akta ne veljajo za spletne medije, ki ostajajo v pristojnosti zakona o medijih.

Zakon bo po njenih besedah omogočil, da se odstranijo nezakonite spletne vsebine, saj predlog določa sodno pristojnost za odstranjevanje nezakonitih vsebin s spleta. Na ministrstvu želijo s sprejetjem obravnavanega zakona zagotoviti varno spletno okolje, zaupanje v digitalne storitve in večjo predvidljivost za ponudnike digitalnih storitev.

V koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica so podprli nadaljnjo obravnavo predloga. Menijo, da bo zakon prispeval k zaščiti uporabnikov spleta in pomagal pri boju proti širjenju zavajajočih informacij.

Predlog pa ni prejel podpore opozicije, kjer jih skrbi njegovo poseganje v svobodo govora. Kot je poudaril poslanec SDS-a Anton Štubej, se postavlja vprašanje, kaj so nezakonite spletne vsebine, kdo jih bo ocenjeval in kakšna so merila zanje.

Na podlagi zakona se bo pravnim osebam, ki bodo dokazale, da imajo posebno strokovno znanje in sposobnosti pri spoprijemanju z nezakonito vsebino ter da delujejo skrbno, točno in predvsem objektivno, podelilo status zaupanja vrednih prijaviteljev, je pojasnila poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič. Ključno pri podeljevanju tega statusa pa bo po njenih besedah izvedba, torej, komu ga bo Akos podelil, je poudarila.

Kot je pojasnila ministrica, Akos sam ne bo izbiral, kdo so zaupanja vredni prijavitelji, merila so natančno določena v sami uredbi. Akos prav tako ne bo odstranjeval vsebine.

"Kot sem v uvodu povedala, se bodo nezakonite vsebine na spletu odstranjevale izključno takrat, ko bo o tem odločilo sodišče. Tako da brez skrbi, še zmeraj boste lahko govorili svobodno, če pa bodo te vsebine, ki se bodo pojavile na spletnih platformah, nezakonite, bo pa sodišče tudi ustrezno ukrepalo," je dejala Stojmenova Duh.

Da je predlagani zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 51 poslancev, proti jih je bilo 32.