V javnosti so odmevale menjave Roberta Goloba (Gen-I), Andreja Ribiča (Elektro Ljubljana), Borisa Soviča (Elektro Maribor).
Ali gre za politične menjave političnih kadrov? O tem so v oddaji Tarča z voditeljico Eriko Žnidaršič razpravljali: Robert Golob, Aleš Hojs, Jernej Vrtovec, Robert Pavšič in Gorazd Podbevšek.
Menjave v vodstvu državnih energetskih podjetij so postale svojevrsten spektakel. Zanj so poskrbeli dolgoletni direktorji, ki so bili zamenjani ali jim je mandat potekel, pa tudi politika, ki se je osmešila z nasprotujočimi si izjavami: infrastrukturni minister pravi, da z menjavami nima nič, te pa so se očitno urejale v pisarni poslanske skupine SDS-a.
Tone Krkovič, nekdaj tesni zaveznik Janeza Janše, zdaj zaposlen v Gen-I-ju, je za nepodaljšanje mandata Golobu od Roka Snežiča po njegovih besedah izvedel že pred letom dni. Za zaposlitev Krkoviča v Genu-I-ju je pri Robertu Golobu lobiral Božo Dimnik. "Krkovič je gospod, ki veliko ljudi pozna," je za Tarčo pojasnjeval Dimnik in dodal, da ga je Golobu za zaposlitev predlagal sam, nihče ga ni prosil. "Lobiram samo za tiste stvari, ki so družbeno sprejemljive in koristne."
Da je Robert Golob zaposlil Krkoviča kot človeka brez izobrazbe, je za Tarčo poudaril Rok Snežič, ki se v medijih predstavlja kot svetovalec premierja Janše, in dodal, da bi morale institucije to raziskati. Zanikal pa je, da bi Krkoviču v telefonskem pogovoru napovedal umik Goloba z Gen I-ja.
"Če želimo ustrezno voditi dolgoročne investicije in jih kakovostno izpeljati, se bo treba zelo kmalu odločiti, da se posameznikom, ki so na določenih področjih 15 let ali več, zahvalimo za opravljeno delo," pa je junija napovedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
A v ozadju menjav po informacijah Tarče vse niti vleče državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, SDS-ov kader, ki bi lahko prevzel vodenje Gen Energije. Zdajšnjega direktorja Martina Novšaka pa bi radi imenovali za novega Goloba, za to mesto se omenja tudi direktorja družbe ELES Aleksandra Mervarja, ki je očitno človek za vse vlade – pred dvema letoma je sedel na konvenciji stranke SD v Velenju, lani pa postal predsednik nadzornikov Slovenskih železnic. In kaj pravijo odgovorni? Tako Cvetko Sršen kot Janez Žlak, predsednik uprave SDH-ja, zadev ne komentirata. Slišati je, da je SDH postal zgolj nekakšen poštni nabiralnik. Znano pa je, da sta generalni sekretar SDS-a Borut Dolanc, ki je k odstopu z vrha Elektra Ljubljana nagovarjal Ribiča, in Žlak prijatelja.
"Na funkcijah v energetiki kadri, blizu NSi-ju"
Kaj torej Robert Golob očita ministru Vrtovcu, ki pravi, da s kadrovanjem nima nič? "Ne gre za očitek posamezniku, gre za dejstvo, da se po nekem čudežnem naključju na vseh funkcijah v energetiki pojavljajo kadri, ki so povezani z NSi-jem, še bolj pa z ministrovimi najožjimi sodelavci. Mislim, da bi se minister moral pogovoriti s svojim državnim sekretarjem in njegovi vlogi pri kadrovanju, če sam pravi, da pri tem nima nič," je odgovoril Robert Golob.
Minister Jernej Vrtovec se je na Golobove besede odzval rekoč, da ga zanimata prihodnost in vizija ter zeleni prehod. "S tem se na ministrstvu skupaj z ekipo ukvarjamo, vse preostalo ni v moji pristojnosti," je dejal. "Ti očitki so popolnoma neutemeljeni, jasno je, kaj so pristojnosti ministrstva, in zelo jasno je v skladu z vso zakonodajo, kdo so tisti, ki odločajo, o imenovanjih, o kadrovanju. Generalno pa lahko rečem, da do teh očitkov prihaja od nekaterih ljudi, ki so bili na funkcije imenovani izključno politično, nekateri so bili celo člani političnih strank, in zdaj meni kot vidnemu članu politične stranke, ministru, očitati politično kadrovanje, sami pa so bili politično kadrovani, je zelo neutemeljeno, ni okusno," je glede svoje vloge in vloge državnega sekretarja Košoroka pri kadrovanju v energetiki dejal Vrtovec.
Glede političnega kadrovanja je Golob dejal, da ga je na čelo Gen-I-ja imenoval leta 2006 zasebni lastnik, saj je sam ustanovil podjetje, v katero je država pozneje vstopila kot lastnica. "Kako me je lahko nekdo politično kadroval?" se je vprašal in spomnil, da je to bilo v času prve Janševe vlade. "Takrat, ko so se politično nastavljeni nadzorniki odločili, da ne podaljšajo mandata upravi Gen-I-ja, je ta pripravila načrt razogljičenja celotne slovenske energetike. Na področju obnovljivih virov energije smo edino podjetje, ki imamo načrt za naslednjih 10 let, pa je bil zavrnjen tudi načrt, ne samo uprava," je o "zelenem preboju", ki ga omenja minister, dejal Golob. Sprašuje se, ali je edini motiv za vsem skupaj, da se je bilo treba "nekoga znebiti": "Počakamo, da se mandat izteče in pustimo podjetje, ki ima tri milijarde prihodkov brez uprave – in to je odgovorno upravljanje?"
Ali člani nadzornega sveta SDH-ja delujejo po nareku vlade in politike? "Imamo Slovenski državni holding, vemo, kako sistem poteka. Gre za državna podjetja, pravila so jasna, delati je treba z roko v roki, mi pripravljamo strategije, zakonodajo, energetska podjetja pa so upravljana od SDH-ja. Kot politik distinkcijo med vlogo ministra in SDH-ja razumem in se ne vpletam," je odgovoril Vrtovec. Golob pa je dejal, da mora ministra Vrtovca vzeti v bran, ker se on res ni vpletal, sta pa to počela njegov tesen sodelavec državni sekretar Blaž Košorok in generalni sekretarji strank, kot je SDS-ov Dolanc.
Podbevšek: Nikoli ni bilo idealno
Predsednik združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek je ocenil, da korporativno upravljanje v Sloveniji nikoli ni bilo idealno. Pozdravil je izjave Vrtovca, s katerimi je minister dokazal, da ve, kako mora biti urejeno korporativno upravljanje, in da spoštuje zakone. So pa ga zmotile druge besede, izrečene v oddaji, češ, saj ni nič posebnega, če se kdo "v sedlu" ukvarja z nečim, s čimer se po zakonu ne bi smel. Osrednji steber državnega upravljanja je sicer Slovenski državni holding, in ko so pisali zakon o SDH-ju, so vanj vnesli zelo ostre odškodninske odgovornosti nosilcev. Če je SDH danes res "politični nabiralnik" strank, potem v njem sedijo ljudje, ki tam ne bi smeli, treba bi bilo uveljavljati odgovornost, je še pozval Podbevšek.
"Ne vem, ali so vse menjave legitimne. V družbah v državni lasti lahko vsi skupaj pričakujemo, da se upravljavec trudi, da bi bili člani organov teh družb čim boljši. Preden greš menjat neki organ, lahko nadzorni svet, lahko upravo, verjetno poskrbiš, da imaš ustrezno zamenjavo, da imaš nekoga boljšega," je povedal Podbevšek. Tako je v tujini, zasebnem sektorju in povsod, kjer ti ni vseeno, kaj se s tvojo naložbo dogaja. Vsaka menjava je stresna za družbo, vnaša nesigurnost, motnjo, je dodal.
Hojs: Jasno, da se pogovarjamo, kdo so primerni kadri
Notranji minister in predstavnik SDS-a Aleš Hojs je odgovarjal na očitke, da so pogovori o menjavah potekali v poslanski pisarni SDS-a. Morda kdo misli, da je minister fikus, jasno je, da to nisem, in jasno je, da se pogovarjamo, kdo je kje primeren kader, obenem je tudi jasno, da se upravljavske pravice izvajajo prek nadzornih svetov, je odgovoril.
Takšne očitke bi morali nasloviti predvsem na tranzicijsko levico, je nadaljeval. Kako ta kadruje, je Hojs ponazoril na naslednjem primeru. Ko je Zoran Janković prevzel sedlo v Ljubljani, je dejal, da bo direktor tisti, ki ga bo določil on – tako trdi Hojs. In kdo je potem prevzel ljubljansko energetiko? Sociolog, čigar edina referenca je bila, da je vodil volilni štab Zorana Jankovića. "Ta sprenevedanja, ki jih počne tranzicijska levica, presegajo vse meje," je zatrdil predstavnik SDS-a.
Po Hojsovi oceni je bila zamenjava na vrhu Gen-I-ja nujna. Podjetje je namreč imelo ob treh milijardah evrov prometa 15 milijonov evrov dobička, kar da je "katastrofalno poslovanje". Hojs je tudi navedel informacijo, s katero so se seznanili na seji vlade, prišla pa je iz skupnosti zdravstvenih zavodov. Gen-I je po Hojsovih navedbah bolnišnicam ponudil trikrat višjo ceno elektrike za naslednja leta. Gre za črpanje proračunskega denarja, je ocenil minister.
Golob je navedbe o cenah za bolnišnice označil za čisto laž in tudi opomnil, da gre za javni razpis. Naslikal je nasprotno sliko poslovanja Gen-I-ja: družba ima dvakrat večji donos na kapital kot katero koli drugo podjetje v energetiki v SDH-ju. In lahko bi imelo tudi še večji dobiček, ampak zagotavlja najnižje cene tako elektrike kot plina slovenskim gospodinjstvom, in odjemalci lahko sami povedo, ali je družba držala svoje obljube o zamrznitvi cen, je Hojsu odvrnil Golob.
Pavšič: Mi prevzamemo odgovornost
Voditeljica oddaje je poslanca LMŠ-ja Roberta Pavšiča izzvala, da je tudi LMŠ-jeva vlada izdatno kadrovala, med drugim zelo lojalne kadre, in ustvarila številne kadrovske povezave po podjetjih. V čem je sploh razlika, je vprašala voditeljica. "Ne gre toliko za politično kadrovanje. Gre za konflikt interesov in politične ter druge odgovornosti," je odvrnil poslanec. Spomnil je na primer nekdanjega generalnega sekretarja stranke Braneta Kralja, ki je po razkritju spornega ravnanja odstopil. Druga stran odgovornosti ne prevzema, čeprav Vrtovec vmešavanja v kadrovsko politiko ni zanikal, niti Hojs, je sklenil Pavšič.
Matoz, mreža položajev in Farme Ihan
Franci Matoz je kadrovska zvezda aktualne vlade. Bliskovito je zavzel pomembne funkcije v državnih podjetjih. Lani je najprej postal podpredsednik nadzornikov Slovenskih železnic. Od sredine julija je predsednik nadzornega sveta Luke Koper, kjer je že izpeljal menjavo v upravi. 23. julija je postal še neizvršni direktor slabe banke. Izvoljen je bil za predsednika upravnega odbora DUTB-ja. Do nastopa funkcije na DUTB-ju pa je opravljal še funkcijo nadzornika podjetja Meja Šentjur. Matoz spada v najožji krog zaupnikov predsednika vlade Janeza Janše.
Po informacijah, ki jih je pridobila TV Slovenija, je po prihodu Matoza v vodstvu slabe banke zavrelo. Z vrha DUTB-ja se poslavlja Robert Rožič (že četrti SDS-ov kader, ki v zadnjem letu, po le nekaj mesecih, zapušča slabo banko). Razlog za to naj bi bile notranje razprtije in predvsem posel s prodajo delnic v lasti podjetja Farme Ihan. To je v 100-odstotni lasti slabe banke. Po navedbah virov TV Slovenija naj bi Farme Ihan, z blagoslovom DUTB-ja, svoje premoženje prodajale pod ceno. Gre za prodajo lastniških deležev v podjetjih iz skupine Panvita. Delnice so bile prodane za okoli milijon evrov, čeprav naj bi bila vrednost paketa delnic ocenjena na dobra dva milijona evrov. Po zanesljivih informacijah TV Slovenija obstaja na slabi banki tudi cenitev, ki delnice ocenjuje na dobra dva milijona evrov. DUTB pravi, da je dokument poslovna skrivnost. Odločitev o prodaji delnic je bila podpisana zadnji dan pred odstopom zdaj že nekdanjega direktorja Farm Ihan Uroša Lozeja, ki je po informacijah virov TV Slovenija za pravno svetovanje najemal prav odvetnika Matoza, ki na slabi banki zdaj bedi tudi nad poslovanjem podjetja Farme Ihan. To informacijo je Lozej potrdil.
Viri TV Slovenija iz DUTB-ja menijo, da bi morala slaba banka narediti več za maksimizacijo izkupička pri prodaji delnic; da so bila oškodovana javna sredstva in da je posel zrel za preiskavo kriminalistov in tožilstva. Lozej je sicer navedel, da so bile delnice prodane po pošteni ceni, da je bila opravljena dodatna cenitev.
Bioplinarniški posli Matoza in DUTB-ja imajo skupno točno: istega madžarskega kupca. Matoz je lani septembra podjetju Bio-Elekt, v katerem je bila zaposlena tudi Matozova žena, posodil 1,8 milijona evrov za nakup bioplinarne v Vučji vasi. Tolikšna je bila tudi vrednost kupnine. Čez pol leta pa je bila bioplinarna prodana madžarskemu podjetju Panonia Bio Gas za še enkrat toliko, za 4,2 milijona evrov. Letos poleti, tik pred prihodom Matoza na slabo banko, pa je ta podjetju Panonina Bio Gas za dva milijona evrov prodala bioplinarno v Dobrovniku. Čeprav je DUTB zanjo odštel kar šest milijonov.
Podbevšek: Biti na toliko funkcijah ni sporno
Članstvo v treh organih hkrati samo po sebi ni sporno, je komentiral strokovnjak za nadzorništvo, Gorazd Podbevšek. Težava so lahko nasprotja interesov. Če imaš več funkcij, se poveča nevarnost, da tvoji interesi, ali pa interesi tvojih družb, nasprotujejo interesom družbe, v kateri zasedaš funkcijo. Treba bo vlagati več naporov v to, da se takšna nasprotja interesov zaznavajo in preganjajo.
Hojs je ob razkritju zgodbe okoli Farm Ihan dejal, da se zavzema za to, da se zadeva preišče. Podpira, da se primera lotijo policija, tožilstvo in vsi pristojni organi ter raziščejo, ali je bilo storjenega kaj narobe.
Matoz je očitno idealen kandidat za funkcije, glede na to, kako pogosto se pojavlja v družbah, pa je ocenil poslanec LMŠ-ja Pavšič. Je sindrom poseganja desnice v gospodarstvo, poseganja, ki je očitno škodljivo, je nadaljeval. Kot primer je navedel Holding Slovenske elektrarne (HSE), kamor je vlada kadrovsko posegla že konec lanskega leta, in se je iz dobičkonosnega podjetja sprevrgel v 200-milijonsko luknjo.
Smo v Sloveniji zreli za korporativno upravljanje – glede na to, da vsakokratna politika sledi bolj političnim ciljem kot ciljem države? "Upam, da smo. Še enkrat bi ponovil, da ne bi postale normalne stvari, ki niso. Nobena oblast nima kaj nastavljati ali odpoklicevati kadrov. Slišal sem že, samo še njihove zamenjamo, ker jim ne moremo zaupati, potem pa se bomo šli korporativno upravljanje. Nobena oblast, ki misli resno spoštovati zakone in OECD-smernice, se tega ne more iti. Vse, kar lahko naredijo, je, da strokovne ljudi imenujejo v SDH in institucije, ki naj bi se s tem ukvarjale, ter jim potem zaupajo," je za konec odgovoril Podbevšek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje