S predlagano novelo zakona o medijih je želel SDS določiti, da mora slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev namesto sedanjih najmanj 20 znašati najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, in sicer v intervalih med 6. in 22. uro ter med 22. in 6. uro vsakega radijskega in televizijskega programa.

Ta intervalna sprememba kvote na komercialnih radijskih postajah po mnenju SDS-a ne bi omogočala podobnih zlorab, ki se dogajajo zdaj, ko se večina slovenske glasbe predvaja ponoči.

Za RTV Slovenija, ki je trenutno zavezana k predvajanju najmanj 40-odstotnega deleža slovenske glasbe dnevno, pa so v SDS-u predlagali dvig na 51 odstotkov za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija.

Očitki, da je predlog parcialen in nedomišljen
DZ je na današnji seji z 48 glasovi proti in 17 za predlog novele zakona o medijih zavrnil.

Vlada se je do predloga opredelila negativno, ker ni v skladu z resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, ki predvideva celovito prenovo medijske zakonodaje na podlagi medijske strategije. Kot je ocenila, novela SDS predlaga le posamezne, parcialne spremembe, njihove posledice pa da niso bile proučene.

Predlogu novele zakona o medijih glede na danes predstavljena stališča niso bili naklonjeni niti v poslanskih skupinah, podprl ga je le NSi.

Pogrešali sistematični pristop
Poslanske skupine so se večinoma strinjale, da je vprašanje deleža domače ustvarjalnosti v medijih pomembno, vendar pa bi bilo treba k njegovemu reševanju zaradi kompleksnosti področja pristopiti sistematično. Za predlagano novelo to ne velja, so prepričani tako v DeSUS-u kot ZaAB-ju, v ZL-ju pa so presodili tudi, da bi si s tem še večji del pogače odrezale ozke elite, ki se skrivajo za kvotami.

Tudi za SMC novela, ki meri le na zviševanje glasbenih kvot, ni bila primerna. Spremembe zakona so napisane brez osnovnega poznavanja dejanskega stanja, saj ni jasno, ali obstaja dovolj kakovostnih slovenskih glasbenih del, mlajših od petih let, ki bi morale predstavljati vsaj polovico kvote, ki jo predlaga SDS, so menili. Na področju avdiovizualnih del pa bi spremembe zahtevale finančna sredstva, ki presegajo proračunske zmožnosti.

Do predlaganih sprememb zakona se je opredelilo tudi vodstvo RTV Slovenija in svoje stališče posredovalo DZ-ju. Tudi sami so opozorili na parcialno poseganje v posamezne člene brez vnaprejšnjih analiz in na finančne posledice, zaradi katerih brez višjega RTV-prispevka predlaganih obveznosti ne bi mogli izvajati.

SDS le NSi prepričal tudi z državnimi simboli
Državni zbor je s 54 glasovi za in 18 proti zavrnil tudi predlog novele zakona o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je v DZ vložil SDS. Koalicijske stranke so v razpravi pritrdile stališču vlade, ki se je izrekla proti noveli. Odklonilo stališče sta izrazila tudi ZL in ZaAB, NSi pa je predlog podprl.

Z novelo so v SDS predlagali, da bi se Zdravljica na državnih slovesnostih ob državnih praznikih izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa v skrajšani obliki, ki obsega drugo in sedmo kitico pesmi. Po mnenju vlade pa veljavni zakon s tem, ko določa, da je himna sedma kitica Zdravljice, ni v neskladju z ustavo.

Po besedah poslanca SDS-a Tomaža Lisca bi novela tudi prepovedala vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov, za kršitev določbe bi predpisala globo. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je ocenil, da je bil predlog uporabe simbolov sporen z vidika spoštovanja sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.

Podobno novelo je SDS vložila v zakonodajni postopek že v prejšnjem sklicu DZ-ja, a ni dobil zadostne podpore. Iz koalicijskih vrst ter iz ZL-ja in ZaAB-a je bilo slišati vprašanje, zakaj SDS takšne spremembe predlaga samo takrat, ko ni na oblasti. SDS-u so očitali, da novelo uporablja kot orodje za obračun z vlado, ko je sama v opoziciji.

V SDS-u pa menijo, da stališča nasprotnikov novele odražajo popolno zmedo vrednot, pa tudi zanikanje nekaterih očitnih dejstev. Navajanje sodne prakse evropskega sodišča kot argumenta proti noveli pa je namerno zavajanje, so poudarili v največji opozicijski stranki. Pri tem so zavrnili očitke, da je bil edini namen novele znebiti se simbola rdeče zvezde.

Slovenija bo gospodarsko rast iskala tudi v TTIP-u
Je pa državni zbor je s 53 glasovi podprl deklaracijo o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju od julija 2014 do decembra 2015.
Deklaracija obsega dosjeje, ki jih bodo v tem obdobju obravnavala telesa EU-ja ter usmeritve, ki jih bodo zagovarjali slovenski predstavniki.

Premier Miro Cerar je ob predstavitvi dokumenta v DZ-ju izpostavil pomen sodelovanje med članicami EU-ja v luči nedavnih napadov v Parizu, ukrepe za energetsko neodvisnost, ki morajo vključevati ambiciozno podnebno politiko, predvsem pa zagon gospodarstva oz. zagotovitev vzdržne gospodarske rasti.

Povedal je še, da bo Slovenija gospodarsko rast iskala tudi v prostotrgovinskih sporazumih, predvsem v sporazumu o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP).