Postopek imenovanja poteka v papeški tajnosti, zato gre pri imenih, ki se pojavljajo v javnosti, zgolj za ugibanja. Kongregacija za škofe, ki je pristojna za postopek izbire (nad)škofov, podrobnosti o procesu namreč ne posreduje nikomur.

Imena prihodnjih slovenskih nadškofov, o katerih potekajo pogovori v rimski kuriji, niso znana nikomur, ne ve se, na kateri stopnji je postopek, niti, kdaj bo škofovska ekipa Cerkve na Slovenskem znova popolna.

Postopka o imenovanju ljubljanskega in mariborskega nadškofa ni želel komentirati niti slovenski kardinal Franc Rode. Kot je pojasnil njegov tajnik Matej Pavlič, kardinal informacij o tem postopku nima, saj sam pri njem ne sodeluje. Napovedi, da bosta nova nadškofa imenovana še pred veliko nočjo, pa so po besedah Rodetovega tajnika le upanja in pobožne želje.

Izbor je zahtevna naloga
Profesor na papeški univerzi Gregoriana v Rimu, jezuit Peter Lah, pravi, da je izbor novih škofov za Sveti sedež zahtevna naloga, ki jo je treba razrešiti preudarno, zlasti v primerih, kot je slovenski, ki je zaznamovan s težko dediščino finančnega zloma mariborske nadškofije.

"Najtežje bo verjetno dobiti primerne kandidate, potem ko se je izkazalo, da sta dva nesporno odlična človeka in škofa zadeve peljala tako, da se je Sveti sedež odločil intervenirati," je pojasnil Lah in dodal, da vrhunski kandidati ne rastejo pod vsako smreko.

"Poleg tega je težko pričakovati, da bo iz kroga njunih sodelavcev, ki bi bili po zdravi logiki najboljši kandidati za naslednika, izšel nekdo, ki bo zadeve peljal bistveno drugače," je še dodal.

Lah je še razložil, da to, da sta oba nadškofa odstopila sočasno in v povezavi z istim problemom, ne pomeni, da bosta naslednika imenovana hkrati. Gre namreč za dve samostojni škofiji, zato procesa tečeta neodvisno.

Veliko zgrešenih razglabljanj
Drugi odlični poznavalci vatikanske politike v Rimu menijo, da je glede novih nadškofov v Sloveniji preveč ugibanj in "bolj ali manj zgrešenih razglabljanj". Seveda se lahko zgodi, da se bo med mnogimi ugibanji eno izkazalo za pravilno, ali pa bo kot pri volitvah papeža Frančiška, ko so vsi slavni 'vatikanisti' pihnili mimo, opozarjajo v Rimu.

"V ugibanju in čakanju na Godota je dovolj prostora za vse, tako za možne kot za nemožne kandidate," meni dober poznavalec vatikanskih hodnikov, ki se čudi, da novinarji še niso "potegnili na dan drugih možnih imen in priimkov" in da se med morebitnimi kandidati za novega ljubljanskega nadškofa omenjajo imena, kot je, denimo, Anton Jamnik.

Postope sproži apostolski nuncij
Začetna faza postopka za imenovanje novih (nad)škofov je v pristojnosti apostolskega nuncija v posamezni državi. Nadškof monsinjor Juliusz Janusz je tako moral po naročilu kongregacije za škofe proučiti seznam kandidatov, ki so mu ga dostavili škofje mariborske oziroma ljubljanske nadškofije, in ga po potrebi prilagoditi ali dopolniti, iz njega izbrati vsaj tri kandidate in o njih sprožiti tako imenovani poizvedbeni postopek.

To pomeni, da je moral pridobiti več deset verodostojnih mnenj o kandidatih, ki ga lahko podajo duhovniki ali redovniki, pa tudi laiki in tisti, ki so po nuncijevi presoji kredibilni viri. Pridobljena mnenja in svoja opažanja, ki so zaupne narave, so nato naslovljena na kongregacijo za škofe, ki podrobno proučuje potrebe izpraznjene (nad)škofije in ustreznost predlaganih kandidatov za nadškofa.

Kongregacija za škofe, v kateri sodeluje nekdanji apostolski nuncij v Sloveniji kardinal Santos Abril y Castello, si izmenja mnenja o kandidatih in končno izbere najustreznejšega. Tega nato kongregacija, ki jo vodi kanadski kardinal Marc Ouelett, predlaga papežu, ki lahko predlog kongregacije sprejme nemudoma ali pa se pred tem še posvetuje.

Papež meni, da ne potrebujemo menedžerjev
Papež Frančišek poudarja, da ne potrebujemo menedžerja ali upravitelja podjetja, ampak takega škofa, ki bo "nad nami bdel od zgoraj", ki "nas bo gledal s prostranostjo božjega srca".

Konec februarja, ko je papež sprejel člane kongregacije za škofe, je še poudaril, da za škofa niso dovolj samo intelektualne, kulturne in pastoralne odlike, kot so človeška integriteta, krščanska solidarnost, vedenje in kulturna pripravljenost, zvestoba resnici, sposobnost vodenja, preglednost in nenavezanost na upravljanje z dobrinami, ampak morajo te značilnosti biti odraz osrednjega pričevanja o Vstalem.

Cerkev po papeževih besedah potrebuje ponižne in zaupne sejalce resnice. Kot je še dejal, je škof človek molitve, v kateri se tudi kaže njegov pogum. "Človek, ki nima poguma za razpravljanje z Bogom v korist svojega ljudstva, ne more biti škof," je člane kongregacije za škofe še podučil papež Frančišek.