Nekateri vodje poslanskih skupin so že opravili posvetovanja. V koaliciji so glede nabora kandidatov še zadržani, medtem ko so se do imen za zdaj opredelili le v opozicijskem SDS-u. Njihova favorita, od katerih ne odstopajo, sta Jaklič in Erbežnik. Da bo Pahor podprl Jakliča, pričakujejo tudi v NSi-ju.

"V poslanski skupini SDS-a smo predsedniku republike iz nabora kandidatov za ustavne sodnike v izvolitev predlagali dva kandidata, doktorja Klemena Jakliča in doktorja Anžeta Erbežnika," je pojasnil vodja poslancev SDS-a Jože Tanko, ki je na posvet k Pahorju prišel prvi.

V SDS-u so napovedali, da bodo v poslanski skupini opravili pogovore s kandidati, ki bodo prišli v ožji krog izbora. Za omenjena favorita pa so prepričani, da bi morala biti po številnih merilih sprejemljiva tudi za druge akterje v postopku odločanja, zato bodo, kot je napovedal Tanko, z njima vztrajali.

Kršilcev človekovih pravic ne bodo podprli
Ker gre pri izbiri za ustavnega sodnika za pomembne odločitve, v SDS-u računajo, "da bo tudi trenutna politična situacija tista, ki bo o tem odločala". Od koalicije namreč pričakujejo zavedanje, da se kandidati volijo za daljše časovno obdobje, kot bo trajal njihov mandat in kot bo trajala tudi naslednja koalicija.

Podprli pa ne bodo nikogar, ki je bil udeležen v postopku kršenja človekovih pravic, je glede omejitvenih kriterijev izpostavil Tanko. Takšni posamezniki po prepričanju SDS-a niso primerni za opravljanje te funkcije, naloga predsednika republike pa je, da bo to tudi preveril.

Zadržani SMC
V največji poslanski skupini SMC-ju so do imen še zadržani. Vodja SMC-ja Simona Kustec Lipicer je po posvetu s Pahorjem dejala, da so v poslanski skupini sicer že opravili prvi krog pogovorov in se seznanili s kandidati. Ugotovili so, da vsi prijavljeni ustrezajo merilom za ustavne sodnike, o konkretnih imenih za njihovo podporo pa da se še usklajujejo.

"Ne želimo tega procesa obremenjevati s konkretnimi imeni, ampak želimo skozi proces usklajevanja priti do kandidatov, ki bodo imeli najširšo mogočo politično podporo," je poudarila Kustec Lipicerjeva.

Neopredeljeni DeSUS
Neopredeljeni so tudi poslanci DeSUS-a. "V tem trenutku nimamo niti imena, ki ga 'forsiramo', niti imena, ki bi ga izključevali," je zatrdil vodja DeSUS-a Franc Jurša. Predsedniku republike je sicer obljubil, da se bodo v torek o tem pogovarjali na seji poslanske skupine in se morda tudi takrat izrekli o podpori. Pahor pričakuje, da se do konca prihodnjega tedna opredelijo do vsaj nekaj predlogov, je še dodal Jurša.

SD: Ponosni na Rada Bohinca
Imamo 22 kakovostnih in dobrih ljudi, ki lahko zasedejo to pomembno funkcijo, pa je po posvetu s Pahorjem ugotavljal vodja SD-ja Matjaž Han. Konkretnih imen tudi on ni izpostavljal. "To je stvar širšega konsenza in dogovora," je pojasnil. V SD-ju so sicer po Hanovih trditvah ponosni na nekdanjega člana SD-ja Rada Bohinca, za katerega menijo, da bi lahko brez težav opravljal funkcijo ustavnega sodnika.

Vodja poslancev NSi-ja Matej Tonin je po sestanku s Pahorjem pojasnil, da so v poslanski skupini izbrali še tri druge kandidate. Ker gre za eno ključnih institucij v državi, se NSi-ju zdi nujno, da je njegova sestava svetovnonazorsko uravnotežena. Poleg tega imajo tudi nabor kandidatov, ki se jim zdijo neprimerni.

Svoje kandidate so poleg poslancev SDS-a in NSi-ja izbrali tudi v ZL-ju. A štiri imena, dva moška in dve ženski, vsaj do prihodnjega tedna ostajajo neznanka.

Dobovšek bi rad videl starejše in izkušenejše kandidate
Na posvet k Pahorju je prišel tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek. Povedal je, da sta s predsednikom republike razpravljala bolj o merilih, ki so pomembna za izbor ustavnega sodnika, predvsem o zgrajeni karieri, ki naj bi obsegala tudi prakso v sojenju. Prepričan je namreč, da se na položaj ustavnega sodnika prijavljajo premladi ljudje.

Poleg prijavljenih kandidatov bi na seznamu raje videli še kakšna druga imena. Ob tem je predlagal "kakšnega Slovenca, ki deluje v evropskih in drugih institucijah in ima izkušnje tudi iz evropskega prava", ali nekoga z izkušnjami z gospodarskega področja.

Predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz in Roberto Battelli pa sta bila ob odhodu iz predsedniške palače redkobesedna, izjav o vsebini posvetovanja nista dajala.

Kateri bodo torej štirje novi ustavni sodniki?
Po poročanju Radia Slovenija se med zelo verjetnimi omenja Matej Acceto s katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, ki je strokovnjak za področje prava Evropske unije. Med resnejšimi kandidati se omenja tudi vrhovni sodnik Mile Dolenc. Nekateri omenjajo še Rada Bohinca, sicer malo verjetno, da bo prišel v ožji izbor, Roka Svetliča in Matjaža Nahtigala ter Klemna Jakliča.