V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) si želijo sprememb na davčnem področju, ki bi šle v smeri razbremenitve dela in obremenitve kapitala ter premoženja. Medtem lastne spremembe načrtuje vlada. Uradnega dokumenta z vladne strani sicer niso dobili, a kot je na novinarski konferenci dejal predsednik zveze Dušan Semolič, se marsikaj dogaja tudi mimo teh in "državna sekretarka se o tem verjetno ni šalila".
Po besedah izvršne sekretarke zveze Andreje Poje je v Sloveniji davčna obremenitev dela med višjimi v Evropi, glede davkov na kapital pa se uvrščamo na sam rep. Davki na kapital v Sloveniji predstavljajo 3,7 odstotka BDP-ja, davki na delo 19,7 odstotka BDP-ja.

Ob tem je opozorila, da veliko težavo v Sloveniji predstavljajo nizke plače, kar dve tretjini zaposlenih namreč prejemata plačo, ki je nižja od povprečja, kar 50 odstotkov pa prejema manj kot 1.310 evrov bruto oz. manj kot 890 evrov neto. Že nizki dohodki pa so obdavčeni po stopnji 41 odstotkov.

Spremembe pri minimalni plači
Zato bi od ministrstva za finance pričakovali drugačne rešitve, pravi Pojetova. Dodaja, da je "sramotno in žalostno", da minister vehementno zavrne spremembe na področju prejemnikov minimalnih plač in pove, da se zanje v proračunu ne bo našel niti evro, v naslednjem trenutku pa odpravi obdavčitev najbogatejših in se odpove od 16 do 25 milijonom evrov.

Pojetova pravi, da je jasno, da bodo izpad teh prihodkov pokrili zaposleni z minimalnimi plačami, upokojenci z neusklajevanjem pokojnin ter zaposleni v javnem sektorju, kjer naj bi se naprej varčevalo in naj bi se spremenil plačni sistem.

Ukinjanje dohodninskega razreda
Vlada je velikodušna pri najbogatejšem sloju, pri pogajanjih za javni sektor pa je agresivno prišla z novimi predlogi varčevanja, opozarja tudi Semolič. Da za najbogatejše velja drug meter, ugotavlja tudi ob dejstvu, da se med razlogi za ukinitev najvišjega dohodninskega razreda navaja zmerna gospodarska rast in zviševanje stopnje zaposlenosti, ko pa so sami ista dejstva izpostavili ob predlogu za izjemno uskladitev pokojnin, pa so naleteli na zavrnitev.

"Če se odpravljajo varčevalni ukrepi za že tako privilegiran sloj, naj se torej odpravijo za vse," poziva Pojetova. Po Semoličevih besedah gre za sistem vrednot te družbe. "Če upoštevamo še fiskalno pravilo, je to dejansko prava katastrofa za socialno državo," poudarja.

V ZSSS-ju so po njegovih besedah za krepitev progresivnega davčnega sistema. Med rešitvami, ki jih predlagajo, pa so razbremenitev srednjega razreda, oprostitev plačila dohodnine za najnižje dohodke in sprememba zneskov ob prehodu iz enega v drug davčni razred. Prav tako so za ukinitev zdajšnjih treh splošnih olajšav, namesto katerih naj se uvede nova enotna splošna olajšava za vse zavezance ne glede na višino dohodka.