Dvakrat, po enem in petih tednih pouka na daljavo, so v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) zbrali informacije o poteku pouka na daljavo pri starših ter razmisleke in vprašanja zbrali v osmih sklopih ter jih tudi obrazložili.

Ugotovili so, da so se zaradi daljše odsotnosti socialnih stikov med otroki pokazale tudi psihološke težave in težave z motivacijo za učenje, vzrok za katere je bila tudi odsotnost žive strokovne razlage nove snovi. Pojavila so se vprašanja o ustrezni prehrani učencev, ki imajo popolnoma subvencionirane vse obroke v šoli, kar je le nekaj vidikov škodljivosti dolgotrajne prekinitve običajnih dejavnosti v šolskih prostorih, so navedli v zvezi. Kot pereč problem pouka na daljavo so omenili ocenjevanje in obveščanje staršev o napredku otrok.

Pouk na daljavo naj bo skrajna možnost

Ob upoštevanju varnostnih ukrepov so zadnji tedni pouka v tem šolskem letu nakazali tudi nekatere drugačne možnosti izvajanja pouka, predvsem ločevanje skupin, ki so sledile doseganju zadostne varnosti in manj motenemu izvajanju pouka, so ocenili. Zato, da se pri otrocih socializacijski vidik šolanja ne bi zanemaril, zagovarjajo razmislek, naj bo pouk na daljavo skrajna možnost osnovnošolskega izobraževanja, in pozdravljajo podobno usmeritev ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Zavoda RS za šolstvo.

Poleg že omenjenega so v Zvezi aktivov svetov staršev poudarili, naj bodo merila za odločitev o modelu pouka vnaprej določena in znana. Šole, učitelje in učence je treba tudi ustrezno opremiti in usposobiti za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku na daljavo.

Če bo treba pouk delno izvajati na daljavo, naj bo ta ustrezno organiziran. Pri tem ZASSS predvsem zanima, kakšne so možnosti za kombinirano poučevanje, kot so en teden v šoli in nato en teden na daljavo. Ali pa dva dneva v tednu v šoli in trije dnevi izobraževanja na daljavo tako, da bi polovica učencev, ki ne bi bila pri pouku v šoli, lahko spremljala pouk po videokonferenci oziroma bi si posnetek ogledala pozneje.

Nujno redno spremljanje napredka

Pri delnem pouku na daljavo je treba po njihovem mnenju zagotoviti sprotno evalvacijo in poskrbeti za redno spremljanje napredka učencev na različnih področjih. Po ugotovitvah iz njihovih vprašalnikov je bila kot ena izmed izstopajočih težav omenjena nezadostnost povratnih informacij o ustreznosti nalog, ki so jih učenci poslali učiteljem, in na splošno o napredku učencev. Zato bi si starši v primeru pouka na daljavo želeli dobro in kolikor se da ažurno povratno informacijo o delu in napredku otrok pri pouku na daljavo, kar vključuje tudi informacijo staršem, če otrok dvakrat ni opravil in oddal naloge v določenem roku, se ni odzval na videokonferenco in podobno.

Med drugim so v ZASSS-ju poudarili še, da je treba ne glede na način pouka ustrezno poskrbeti za ranljive skupine. Zato jih zanimajo razmisleki pristojnih o tem, da se ne bi zmanjšala podpora otrokom s posebnimi potrebami ob ponovnem izbruhu epidemije in da bi tudi v času pouka na daljavo zagotovili prehrano otrokom, ki imajo šolske obroke popolnoma subvencionirane. V raziskavi so ugotovili tudi, da je bilo dela z nadarjenimi učenci v šolskem letu 2019/20 veliko manj, zato jih zanima, kako bo to delo omogočeno in podprto v naslednjem obdobju.

Prav tako menijo, da je v primeru pouka na daljavo treba predvideti in zmanjšati negativne učinke pri vpisu na srednje šole in pridobivanju štipendij. Številna tekmovanja v znanju so bila namreč letos odpovedana. Posledično so bili iz meril za štipendije izvzeti letošnji dosežki tudi na tistih tekmovanjih, ki so bila izvedena pred izbruhom epidemije, upoštevali pa so se lanski.