Trend upadanja kitajskih posojil afriškim državam je opaziti že nekaj časa in temu pritrjujejo tudi podatki projekta Global China Initiative pri bostonski univerzi, kjer so izračunali, da so kitajski posojilodajalci med letoma 2000 in 2022 v Afriko vložili 170 milijard dolarjev. Vrhunec je bil leta 2016, ko je bilo teh posojil za 28 milijard dolarjev, nato pa se ta zmanjševala in leta 2021 obsegala 1,22 milijarde dolarjev, lani pa padla na 994 milijonov dolarjev, kar je najmanj po letu 2004.

Velika kitajska vlaganja v Afriko so se začela v prvem desetletju tega tisočletja, ko je Kitajska iskala surovine za svoje gospodarstvo in v zameno začela graditi ceste, železnice in pristanišča. Afrika se je znašla tudi v središču pobude Pas in cesta, s katero je predsednik Ši Džinping po prihodu na oblast leta 2013 hotel obuditi starodavno svilno pot, prek nje pa razširiti politični in gospodarski vpliv Kitajske.

Čeprav leti 2021 in 2022 sovpadata s pandemijo covida-19, pa so na upad vlaganj vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi najbolj pretirana zadolženost afriških držav in težave kitajskega gospodarstva, ki ne dosega več take rasti kot v preteklosti.

Afriške države so navdušeno sprejele obsežna kitajska posojila za gradnjo infrastrukture, ki jo celina krvavo potrebuje za svoj razvoj in zmanjšanje zaostanka v primerjavi z bogatimi državami. Kitajska posojila so bila tudi veliko lažje dostopna kot posojila Zahoda, ki je postavljal številne pogoje, od spoštovanja demokracije in boja proti korupciji pa do skrbi za okolje, medtem ko je Peking vztrajal pri politiki nevmešavanja v notranje zadeve afriških držav.

Težave doma

Zahod je bil ves čas kritičen do kitajskih vlaganj, ki so po njegovem mnenju številne afriške države pripeljala v dolžniško past, ko niso bile več zmožne odplačevati posojil. Zambija, ki je velika dolžnica Kitajske, se je kot prva afriška država leta 2020 znašla v primežu dolžniške krize, s težavami pri odplačevanju dolgov pa se spopadajo tudi Gana, Kenija in Etiopija.

Težave so se v tem času nakopičile tudi doma, saj Kitajski po koncu pandemije nikakor ne uspe oživiti gospodarstva, ki se spopada s pešanjem nepremičninskega trga, padanjem vrednosti juana in zmanjševanjem povpraševanja po kitajskih izdelkih na svetovnih trgih. "Kitajsko domače gospodarstvo igra tukaj veliko vlogo," je za Reuters dejala raziskovalka Oyintarelado Moses, ki sodeluje pri projektu univerze iz Bostona.

Največja kitajska posojilodajalca, Kitajska razvojna banka in Izvozno-uvozna banka (Exim), ta dva sta zagotovila levji delež posojil za Afriko, sta se tako preusmerila v financiranje domačega gospodarstva, pa tudi azijskih trgov, ki so bližje Kitajski.

Majhno in lepo

A upad kitajskih posojil ne pomeni tudi njihovega konca, opozarjajo raziskovalci bostonske univerze, ki opažajo, da velika posojila nad 500 milijoni dolarjev nadomeščajo manjše naložbe, ki so bolj osredotočene na družbeno koristne in do okolja prijazne projekte v skladu z bolj kakovostno in zeleno pobudo nove Svilne ceste.

"To je tako velik del odnosa, zato mislim, da bo še vedno obstajalo zanimanje kitajskih posojilodajalcev. Samo drugače bo videti," je dejala Moses.

Kitajski predsednik Ši je ta pristop poimenoval "majhno in lepo" – naložbe manjših vrednosti v kakovostne projekte, ki prinašajo pozitiven vpliv na družbo in okolje.

Več o smeri, ki jo bo Kitajska v prihodnje ubrala pri naložbah v tujini, bo verjetno znano prihodnji mesec, ko bo Peking ob deseti obletnici pobude Pas in cesta gostil forum o mednarodnem sodelovanju, ki naj bi se ga po napovedih udeležilo približno 90 držav.

Kitajska potrebuje afriške rudnine

Raziskava je pokazala tudi, da se trend kitajskih posojil premika od držav v južni in vzhodni Afriki, ki so bile v središču pozornosti v preteklosti, na zahodnoafriške države, saj so največ posojil v zadnjih dveh letih prejeli Senegal, Benin in Slonokoščena obala.

To je po besedah Moses posledica tega, da so si te države prej manj izposojale od Kitajske, ki je tako manj izpostavljena njihovim dolgovom. Po drugi strani južne in vzhodnoafriške države zaradi preteklega pretiranega zadolževanja niso več sposobne najemati novih posojil.

Sorodna novica Kitajska z novo triletko v Afriki opušča velike infrastrukturne projekte

Kot je Moses povedala za portal Voice of America, pričakuje novo krepitev kitajskih posojil Afriki, a verjetno ne več na prejšnji ravni. "Povpraševanje afriških vlad bo ostalo zaradi pomanjkljive infrastrukture in podnebnih ciljev, vendar se bodo kitajski posojilodajalci verjetno odzvali na to povpraševanje v okviru novih političnih parametrov," je povedala.

Analitik Cobus Van Staden iz China Global South Projecta se strinja, da obseg posojil ne več dosegel tistega iz leta 2016, vendar tudi sam pričakuje, da se bo stanje izboljšalo, ko se okrepi kitajsko gospodarstvo. "Afrika ne bo izginila. Afrika potrebuje Kitajsko in prav tako Afrika ponuja Kitajski dostop do ogromne zaloge rudnin," je zatrdil.