"Ta uničujoča eksplozija je povzročila veliko stisko ljudi," je dejal Lenarčič. "Materialna škoda je ogromna. Pristanišče je uničeno, del mesta tudi, šole, bolnišnice, stanovanja ... in vse to bo imelo dolgoročni negativni učinek na blaginjo Libanoncev," je opozoril komisar, ki se je konference udeležil prek videopovezave iz Ljubljane.

EU je medtem aktiviral mehanizem evropske civilne zaščite in libanonskim oblastem pri ocenjevanju obsega škode dal na razpolago satelitski sistem Copernicus.

Evropska komisija je obljubila dodatno pomoč v vrednosti 30 milijonov evrov, skupno do zdaj že 63 milijonov evrov. 33 milijonov je Unija že sprostila za nujno pomoč in naj bi bili namenjeni za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture. Kot dodajajo v Bruslju, bodo pomoč v Libanon poslali prek agencij Združenih narodov, nevladnih in mednarodnih organizacij, ki so deležne strogega nadzora. Lenarčič je dejal, da je EU mobiliziral več sto strokovnjakov za iskanje in reševanje ter v Bejrut poslal medicinsko pomoč.

"V teh kritičnih urah je EU poskrbel za nastanitve, nujno zdravstveno oskrbo, vodo in sanitetne potrebe ter pomoč v hrani," je dejal. Kot ključnega pomena za proces nadaljnje podpore je poudaril rezultate ocene škode in potreb.

Številne države in EU so Bejrutu v preteklih dneh poslali pomoč v medicinski opremi in ljudeh, prav tako pomoč zbirajo agencije Združenih narodov.

Lenarčič je še dejal, da so številne države na konferenco prišle brez konkretnih številk, koliko bi lahko namenile za humanitarno pomoč. "Te je pričakovati po ocenah potreb, v naslednjih dneh," je napovedal in dodal, da je Evropska komisija svoj delež pomoči določila na podlagi informacij in ocen svojih predstavnikov s terena.

Pomoč ljudem prek humanitarnih organizacij, ne vlade

Kar se tiče humanitarne pomoči, po Lenarčičevih besedah tudi ni razlogov za skrb, da ta ne bi prišla v prave roke, ker ne gre vladam držav, ampak se posreduje ljudem, ki jo potrebujejo, prek uveljavljenih humanitarnih organizacij, na primer Rdečega križa in drugih organizacij.

Humanitarni pomoči naj bi v naslednji fazi sledila tudi pomoč mednarodne skupnosti pri gospodarski obnovi Libanona. "A danes je bilo tudi na tej donatorski konferenci izraženo mnenje, da bo za to pomoč pri gospodarski in finančni obnovi državi treba najprej opravit globoke strukturne reforme," je poudaril komisar.

Kot je namreč spomnil, je bil že pred to tragedijo Libanon v težkem položaju. "Država je bila gospodarsko na kolenih, finančno dobesedno v bankrotu, socialne stiske so se večale, blizu polovica prebivalstva je živela pod pragom revščine. Dodatno se je začelo povečevati število okuženih s koronavirusom in se je povečala še zdravstvena kriza in na koncu še ta silovita eksplozija," je naštel. Izhod iz položaja, v katerem se je znašel Libanon, bo zato dolgotrajen.

Na vprašanje, ali bo strukturna pomoč pogojena s spremembo oblasti v Libanonu, je Lenarčič odgovoril, da ne bi rekel tako. "Se bodo pa morale stvari urediti drugače. Dozdajšnji način upravljanja države je pripeljal Libanon v hudo krizo že pred eksplozijo. In medtem ko je humanitarna pomoč tistim, ki jo potrebujejo, brezpogojna, je z gospodarsko in finančno obnovo države drugače – tam je potrebno sodelovanje z vlado Libanona in ta vlada mora biti takšna, da bo izboljšala upravljanje države," je dejal.

V Libanon je EU sicer poslal tudi ekipo strokovnjakov za kemikalije, "saj še ni povsem razjasnjen vzrok silovite eksplozije in naša želja je, da se to razčisti na način, ki bo verodostojen in bo ta preiskava uživala zaupanje", je navedel.

Standardni del sestave ekip so tudi varnostni strokovnjaki in – kot je dejal Lenarčič – po trenutnih ocenah osebje EU-ja ni ogroženo. "Do zdaj je lokalno prebivalstvo predstavnike evropske civilne zaščite sprejelo zelo pozitivno," je dodal.

Organizatorji konference so bili Francija in Združeni narodi. "Ukrepati moramo hitro in učinkovito, da bo pomoč prišla tja, kjer je najbolj potrebna. Prihodnost Libanona visi na nitki," je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je prvi od tujih državnikov obiskal Bejrut.

"Cilj danes je hitro ukrepanje in učinkovito koordiniranje naše pomoči na terenu, da gre kar se da učinkovito v roke libanonskih ljudi," je ob odprtju konference povedal Macron. "Sodelovati moramo, da ne prevladata niti nasilje niti kaos," je dodal v kontekstu protestov v Libanonu.

Udeležbo je napovedalo okoli 30 predstavnikov držav in mednarodnih organizacij, tako ameriški predsednik Donald Trump, ki je poleg poziva k "popolni in transparentni preiskavi" glede na navedbe Bele hiše tudi izrazil podporo protestnikom, ki zahtevajo reforme v državi, kot tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, pa tudi visoki libanonski predstavniki.

Konference so se med drugim udeležili še italijanski premier Giuseppe Conte, španski predsednik vlade Pedro Sánchez in nemški zunanji minister Heiko Maas. Ta je že pred konferenco napovedal pomoč Libanonu 10 milijonov evrov. "Ljudje v Bejrutu potrebujejo našo pomoč in potrebujejo priložnost za upanje," je povedal Maas. Podobno je že v soboto pomoč milijon evrov napovedal avstrijski kancler Sebastian Kurz.

ZN: Libanon potrebuje 100 milijonov evrov nujne pomoči

Po oceni ZN-a, ki jo je po konferenci objavil Elizejska palača, Libanon po eksploziji potrebuje vsaj 117 milijonov dolarjev (približno 100 milijonov evrov) nujne pomoči. Ocena zajema nujno medicinsko pomoč, hrano in nastanitve.

Kot je po konferenci sporočil nemški zunanji minister Heiko Maas, pa so države skupno obljubile več kot 200 milijonov evrov pomoči.

Francija je, denimo, vzpostavila zračni most, ki bi omogočal dostavo več kot 18 ton medicinske pomoči in več kot 700 ton hrane. Na območje je poslala tudi material za obnovo in strokovnjake za pomoč pri preiskavi dogodka.

Katar je napovedal 50 milijonov dolarjev pomoči, Kuvajt pa 40 milijonov dolarjev. Velika Britanija obljublja 20 milijonov funtov, Nemčija 20 milijonov evrov, Norveška 6,5 milijona evrov, Švica 3,7 milijona evrov. Številne države so napovedala tudi druge oblike pomoči.

Slovenija za nujno pomoč namenila 200.000 evrov

Slovenska vlada je odločila za nujno humanitarno pomoč Libanonu nameniti 200.000 evrov, prek mehanizma EU-ja na področju civilne zaščite pa bo v to državo napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči.

K donacijam je danes pozval tudi papež Frančišek. Obenem je spomnil verske voditelje v Libanonu, naj vodijo z vzgledom in bodo solidarni. "Torkova katastrofa poziva vse nas, vključno z libanonskim ljudstvom, da sodelujemo za skupno dobro te ljube države," je povedal.

Vojska: Ni več upanja, da bi našli preživele

Na območju katastrofe se je tudi danes nadaljevalo iskanje več pogrešanih ljudi. Kot pa so sporočili iz vojske, ni več upanja, da bi še našli preživeli. "Po treh dneh reševalne in iskalne operacije lahko rečemo, da smo končali prvo fazo, ki je vključevala možnost najdbe preživelih," je povedal polkovnik Roger Khoury.

Na protestih ranjenih več sto ljudi

Na sobotnih protestih v Bejrutu, ki so sledili torkovi siloviti eksploziji, ki je razdejala mesto, je bilo ranjenih več sto ljudi, en policist je umrl. Premier Hasan Diab predlaga predčasne volitve.

Na protestih se je zbralo od 5000 do 10.000 ljudi, ki so izražali jezo ob delovanju oblasti, zahtevali reforme, odhod celotnega vladajočega političnega razreda, obenem pa so se želeli spomniti ubitih v torkovi eksploziji.

Protesti so se sprevrgli v spopade med protestniki in policisti. Ti so uporabili gumijaste naboje in solzivec, da bi pregnali zbrane. Številni protestniki so vdrli v več vladnih poslopij, vključno z ministrstvi za zunanje zadeve, gospodarstvo in energetiko.

Protestniki so pri tem zažigali slike predsednika države Michela Aouna, na zunanjem ministrstvu pa so razobesili transparent z napisom "Bejrut je prestolnica revolucije". Pozno v soboto je vojski protestnike uspelo pregnati iz vladnih stavb, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po navedbah prič je bilo blizu poslopja parlamenta slišati tudi strele. Policija je potrdila, da je bilo v središču mesta uporabljeno tudi pravo strelivo, ni pa jasno, s čigave strani.

Središče Bejruta je spominjalo na bojišče. Ulice so bile polne kamenja, zažganih smeti in pločevink solzivca.

Po navedbah libanonskega Rdečega križa je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, glede na poročila nekaterih medijev pa celo več kot 700. Umrl je najmanj en človek, in sicer policist, ki je padel v jašek dvigala v hotelu, kamor naj bi ga pregnali protestniki, poroča BBC.

Premier omenja predčasne volitve

Premier Hasan Diab je napovedal, da bo v ponedeljek predlagal izvedbo predčasnih volitev. "Vse politične stranke pozivam, naj se o naslednjem koraku poenotijo. Sem na strani Libanoncev, ki si želijo sprememb," je dejal v televizijskem nagovoru. Kot je še opozoril, so razsežnosti katastrofe, ki jih je doletela, večje od predstav.

Medtem je libanonska ministrica za informiranje Manal Abdel Samad napovedala svoj odstop, kot razlog pa je navedla nezmožnost vlade, da izpelje reforme, in katastrofalno eksplozijo, poroča Reuters.

Glavno mesto Libanona je v torek pretresla silovita eksplozija v pristanišču, ki je uničila ali poškodovala velik del mesta. Eksplozijo naj bi povzročil požar v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata. Prvi rezultati preiskave po navedbah neimenovanih virov kažejo na malomarnost.

Številni domovi so po eksploziji ostali brez elektrike, vse večja je zaskrbljenost nad pomanjkanjem hrane, obenem pa v državi narašča število okuženih z novim koronavirusom, kar za prenapolnjene bolnišnice predstavlja dodaten izziv.