Hrvaška je tudi uradno začela postopke za prekinitev arbitražnega sporazuma. Potem ko so se predstavniki političnih strank v torek dogovorili, da začnejo postopke za prekinitev arbitraže in je odločitev v sredo soglasno sprejel še sabor, jo je na četrtkovi seji zgolj potrdila še hrvaška vlada. Ta je Sloveniji poslala tudi diplomatsko noto, s katero jo je obvestila o izstopu iz arbitražnega postopka. Ob vsem tem pa se postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma, sodišče pa bo kljub temu nadaljevalo delo in sprejelo odločitev, ki naj bi bila za obe strani v postopku zavezujoča. O tem se je s profesorico prava na mariborski univerzi Janjo Hojnik v Odmevih pogovarjala Rosvita Pesek.

Hrvaška je sprejela soglasno politično odločitev in o njej že tudi obvestila Slovenijo, da od arbitraže odstopa. Ali je mogoče katero koli državo prisiliti v to, da v nekem postopku ostane, če tega noče?
Arbitražno sodišče samo nima nekih mehanizmov, da bi prisililo Hrvaško, da ostane v postopku. Arbitražno sodišče je institucija mednarodnega prava in ima po samem tem položaju moč sprejemati akte mednarodnega prava, ki potem zavezujejo Hrvaško in Slovenijo. Tudi Evropska komisija nima pravnih orodij, ki bi prisilila Hrvaško, da ostane v postopku, v nasprotju z na primer tem, če bi Hrvaška kršila pravo Evropske unije, ko bi lahko potem Komisija tožila Hrvaško pred sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Tukaj ima bolj politična orodja, predvsem pritisk, kar želi izvajati tudi zadnji teden dni, ko je Komisija napovedala, da bo igrala vlogo posrednika in si prizadevala, da se pri arbitražnem sporazumu ostane oziroma da pride do končne odločitve, ker je pač za Komisijo kot institucijo Evropske unije pomembno, da se na tem območju spori rešujejo mirno. Ni pa tako, kot je bila praksa velikokrat v preteklosti.

Če tega orodja arbitražno sodišče samo nima, kaj bi pomenilo, če arbitražno sodišče vendarle sprejme odločitev in razsodi, kako je potem s Hrvaško zavezanostjo do spoštovanja te odločitve, če je Hrvaška že prej navedla, da odstopa?
Seveda bi se lahko zgodilo oziroma lahko pričakujemo, da potem Hrvaška te odločitve v praksi ne bi upoštevala, izvajala in podobno, vendar pa moramo vedeti, da bi v tem primeru kršila mednarodno pravo, zaradi česar bi se znašla v prvi vrsti pod političnim pritiskom mednarodne skupnosti. In bi veljala bojazen tudi sicer, da države ne bi spoštovale mednarodnega prava, zaradi česar bi potem različne institucije, ne samo Evropska komisija pritiskale na Hrvaško, da to odločitev spoštuje. Gotovo pa tudi samo arbitražno sodišče ni kar neka institucija, ki bi jo lahko spregledali, po eni strani ji dali pooblastila za delo, večletni študiji več tisočih strani zagovorov ene in druge stranke, potem pa bi to delo kar spregledali. In mislim, da je tudi v tem pogledu zelo pomembno imenovanje novega arbitra Slovenije, saj bi, če bi ostali samo štirje arbitri, bila končna odločitev veliko bolj prepričljiva, kot če bi imeli namesto gospoda Abrahama slovenskega arbitra.

Slovenija je kar nekaj časa ustavljala Hrvaško na poti v Evropsko unijo. Dokler Hrvaška pač ni privolila v arbitražno reševanje spora. Zdaj se Hrvaška od te arbitraže umika. Jo lahko Slovenija ustavlja na poti v schengensko območje?
Seveda, Slovenija ima tukaj ne samo politične, ampak tudi pravne možnosti. Danes sem brala izjavo zunanje ministrice Hrvaške o tem, da Slovenija te možnosti nima več, da bo vsa odločitev odvisna od tehnične komisije, ki bo preverila njihovo izpolnjevanje standardov. Vendar ta izjava ni popolna. Tej oceni tehnične komisije bo sledila odločitev Evropskega parlamenta in končna odločitev vstopa Hrvaške v schengensko območje bo odvisna od sveta notranjih ministrov držav članic, ki odloča s soglasjem. In Slovenija bi v tem primeru vsekakor lahko blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje, tako kot to počneta Nizozemska in Nemčija pri Bolgariji in Romuniji, ko ves čas vztrajata pri svoji pravici veta.

Ali ima Slovenija tudi kakšno orodje v rokah, ko gre za vstop v evrsko območje, kjer Hrvaška še ni?
Tudi pri evrskem območju velja pravica veta oziroma mora biti soglasje vseh obstoječih držav evrskega območja. Vendar se mi zdi, da bo tam ta možnost slovenske blokade nekoliko bolj omejena, ker je večji poudarek na izpolnjevanju konvergenčnih meril. Čeprav se tudi pri schengenu poudarja tehnični vidik, se mi vseeno zdi, da je pri evrskem območju soglasje vezano na čisto zadnjo fazo, ko se potrjuje menjalni tečaj, v tem trenutku med kuno in evrom. Šele takrat bi slovenski finančni minister lahko blokiral sprejetje menjalnega tečaja in s tem vstop Hrvaške v evrsko območje, kar pa bi bilo manj realno.