Svojci žrtev Srebrenice pozvali k miru in resnici

Ozke ulice Srebrenice je prekrila množica avtomobilov in avtobusov, prišleki pa so se več ur zbirali v Potočarih, kjer so sodelovali na komemoracijah. Na spominski slovesnosti so pokopali posmrtne ostanke 33 žrtev, ki so jih v minulih letih odkrili v množičnih grobiščih in jih nato na novo identificirali, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Spominu žrtev so se z minuto molka poklonili tudi v državnem zboru. Predsednik DZ-ja Dejan Židan je ob obletnici genocida opozoril, da obljuba "nikoli več" prelahko spolzi z jezika in je tudi prevečkrat prelomljena.


Genocid v osrčju Evrope se je po njegovih besedah z ohromelim molkom celotne mednarodne skupnosti in človeštva zarezal v naš vsakdan. "Kakšen odnos do teh dejanj imamo in kako se do njih opredelimo, kaže stanje duha današnjega časa. Ta dan mora biti namenjen tudi lastni refleksiji glede zmožnosti dobrega in zla in kako zmotno je prepričanje, da je naša človečnost samoumevna," je dejal predsednik DZ-ja.

Najmlajša izmed smrtnih žrtev, ki so jih pokopali, je imela pred 24 leti 16 let, najstarejša pa 82 let. Gre za dečka in žensko. V Potočarih so doslej pokopali 6.610 žrtev genocida. Posmrtne ostanke približno 1000 žrtev še iščejo, saj so jih sile bosanskih Srbov s primarnih grobišč premeščale na različne kraje, da bi zakrile svoj zločin, zaradi česar je identifikacija žrtev zahtevna.

Na slovesnosti v Potočarih naj bi med drugim sodeloval tudi predsednik Mehanizma ZN-a za mednarodna kazenska sodišča, naslednika haaškega sodišča, Carmel Agius, ki je v pogovoru za sarajevski časnik Dnevni avaz poudaril, da zločini v Srebrenici po njegovem mnenju sodijo med najmračnejše zločine v človeški zgodovini.

Zanikanje kot zaključna faza genocida

Tistim, ki zanikajo genocid, je Agius sporočil, da njihovo obnašanje pravzaprav predstavlja zaključno fazo genocida. Srebrenica mora po njegovem mnenju ostati pretresljiv opomnik na bolečino in trpljenje, ki ju tisti, ki v imenu nasilnih, zlobnih in uničujočih ideologij vodijo druge, lahko zagrešijo nad nedolžnimi in ranljivimi v družbi.

Sorodna novica Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu

Ob 24. obletnici genocida sta se s skupno izjavo oglasila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn. Poudarila sta, da je nujno, da se spomin na nedolžne ubite ohrani, prav tako pa je nujno, da se konča zanikanje sodno potrjenih dejstev o naravi tega zločina, ki so ga leta 1995 zagrešili pripadniki vojske in policije bosanskih Srbov.

"Ta tragedija nas še vedno preganja. Naša srca in misli so z žrtvami ter vsemi tistimi, katerih življenja so zaznamovali ti tragični dogodki. Naša skupna dolžnost je, da se Srebrenice, ki predstavlja enega izmed najmračnejših dogodkov v sodobni evropski zgodovini, vedno spominjamo," sta zapisala ter poudarila, da ima EU zaradi dogodkov v Srebrenici posebno odgovornost do BiH-a.

V Srebrenici danes živi nekaj več kot 13.000 ljudi, med njimi 7.000 Bošnjakov. Pred vojno v BiH-u je Srebrenica štela 36.000 prebivalcev, med njimi 27.000 Bošnjakov.

Moški moli med grobovi žrtev genocida. Foto: EPA
Moški moli med grobovi žrtev genocida. Foto: EPA