Poslanci in poslanke so o nezaupnici glasovali, saj je vlada sporno delovno zakonodajo sprejela s posebnim odlokom mimo parlamenta, sklicujoč se na poseben člen ustave. Na koncu je nezaupnico podprlo le 246 od potrebnih najmanj 288 poslancev.

Vlada premierja Manuela Vallsa se je odločila zaobiti parlament, saj imela v njem za sprejem reforme premalo podpore. Valls je odločitev utemeljeval s tem, da bi z razpravo v parlamentu tvegali uničenje kompromisa, ki so ga dosegli, čeprav z njim niso zadovoljni ne sindikati, po omilitvi prvotnega predloga pa niti več delodajalci. Zdaj bo sicer o reformi odločal še senat.

Neuspeh nezaupnice v narodni skupščini je bil sicer pričakovan, saj uporni poslanci in poslanke iz vrst socialistov in zelenih kljub nestrinjanju s predlogom reforme niso hoteli podpreti opozicijske pobude. Premier Valls je v parlamentu dejal, da je reforma delovne zakonodaje nujno potrebna, kritiziral pa je tudi poslance iz vrst njegove lastne stranke, ker zakonodaje niso hoteli podpreti po normalni poti. "Ne bom dopustil, da bi bila francoska demokracija uničena," je dejal v čustvenem nagovoru pred poslanci.

Novi protesti po državi
Podobno kot v prejšnjih mesecih se je tudi danes na ulicah Pariza, Marseilla, Nantesa in Toulousa zbralo več tisoč protestnikov. Po navedbah sindikatov se je v Parizu zbralo najmanj 50.000 ljudi. Policija je sicer sporočila, da jih ni bilo več kot 12.500.

V Parizu so izbruhnili tudi izgredi, ko so zamaskiranci napadli mirne protestnike in novinarje. Incident se je zgodil takoj po tem, ko se je s tistega območja umaknila policija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Nantesu so izgredniki razbijali po železniški postaji, v mestu Le Havre na severu Francije pa so razdejali lokalni sedež vladajoče Socialistične stranke.

Vlada bi z reformo znižala brezposelnost
Vlada vztraja, da bo z reformo sprostila po njenem mnenju preveč tog trg dela in znižala visoko, okoli 10-odstotno brezposelnost. Najhuje je predvsem med mladimi, kjer naj bi jih bilo brez zaposlitve najmanj 25 odstotkov, poroča AFP.

Predlog reforme omogoča lažje odpuščanje delavcev in večjo fleksibilnost glede 35-urnega delovnika, v preteklih dveh mesecih pa je na ulice francoskih mest pripeljal več sto tisoč protestnikov.

Reformi najbolj nasprotujejo sindikati, ki se bojijo, da se bodo zmanjšale pravice zaposlenih za določen čas, in študentske organizacije, ki dvomijo, da bo prinesla nova delovna mesta za mlade. Nasprotniki vladnega predloga še menijo tudi, da bo reforma v bistvu koristila le delodajalcem, malo pa bo naredila v boju proti brezposelnosti.