Predstavniški dom je prenovljeni sporazum potrdil soglasno, poroča BBC. Predsednik Juan Manuel Santos, sicer letošnji prejemnik Nobelove nagrade za mir ravno zaradi prizadevanj za dosego miru z uporniki, je podporo označil za "mejnik" v procesu, v katerem bodo uporniki izročili orožje.

Prejšnji sporazum med vlado in Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc) je v začetku oktobra padel. Ob 37-odstotni volilni udeležbi se je 50,21 odstotka volivcev in volivk izreklo proti sporazumu, podprlo pa ga je 49,78 odstotka. 297 strani dolg sporazum je predvideval, da uporniki, ki so zagrešili vojne zločine, ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen, za predstavnike upornikov pa so bila predvidena tudi zagotovljena mesta v parlamentu.

Nasprotniki so menili, da predsednik Santos s tem izdaja žrtve Farca, po neuspehu na referendumu pa je bila zdaj sklenjena nova različica sporazuma, s katerim želijo končati petdesetletno vojno, v kateri je bilo ubitih več kot 260.000 ljudi, 6,9 milijona pa jih je bilo razseljenih.

Manj ugodnosti za upornike
V novem sporazumu so tako črtali nekaj ugodnosti za upornike, kljub temu pa bo Farcu na naslednjih dveh volitvah zagotovljenih najmanj pet poslanskih mest v obeh domovih parlamenta, po tem pa se bo morala za položaje tako kot druge stranke potegovati na volitvah.

Še vedno pa v sporazumu ostaja za številne Kolumbijce in Kolumbijke sporno določilo o "alternativnem načinu" kaznovanja upornikov, obtoženih vojnih zločinov, kar pomeni, da ne bodo obsojeni na zaporne kazni.

Kot določa sporazum, bodo za sojenje nekdanjim upornikom vzpostavili posebno sodišče. Obsojeni bodo lahko na največ osemletno kazen, mogoča bo tudi obsodba na hišni zapor. Kazen bodo lahko prestajali na kmetijah, kjer bodo dejavni pri družbeno koristnem delu. Nadzirale jih bodo sile ZN-a in imeli bodo omejeno gibanje, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ob tem bo moral Farc predati vse svoje premoženje, ki ga bodo nato porabili za izplačilo odškodnin žrtvam. Kakšno je premoženje skupine, sicer ni znano, financirala pa se je s trgovino z mamili, nezakonitimi rudniki in izsiljevanjem.

Uribe nasprotuje tudi tej različici
Novi sporazum ob tem ne bo postal del ustave, tako kot je bilo predvideno za prvotnega, ampak bo le del enega člena ustave, kar pomeni, da ga bo mogoče spremeniti po treh predsedniških mandatih oziroma po 12 letih. Nasprotniki sporazuma, ki jih vodi nekdanji predsednik Álvaro Uribe, menijo, da je tudi nova različica sporazuma preveč naklonjena upornikom.

O spremenjenem sporazumu se ne bo odločalo na referendumu. Uporniki naj bi se v prihodnjih šestih mesecih premaknili na prehodna območja pod nadzorom sil ZN-a, izročili orožje in ustanovili politično stranko. Na ozemlje, ki ga je v preteklosti nadziral Farc, pa bo vstopila vojska, da bi prevzem orožja preprečila tihotapcem mamil.

Z mirovnim sporazumom naj bi se končala vojna s Farcom, ki je največja še delujoča gverilska skupina v Latinski Ameriki, a vlado čakajo še pogajanja z manjšo uporniško skupino Nacionalne osvobodilne vojske (ELN). Dialog naj bi se nadaljeval 10. januarja.