Vladna koalicija pod vodstvom Davida Camerona bo v spodnjem domu parlamenta uživala večino 77 sedežev, 15 ministrskih sedežev bo pripadlo konservativcem, pet pa liberalnim demokratom.

Nick Clegg je, potem ko so sodelovanje v koalicijski vladi potrdili organi stranke, poudaril, da bo nova britanska vlada drugačna od dosedanjih. "Upam, da je to začetek novega načina dela v politiki, v katerega sem vedno verjel," je dejal novi podpredsednik britanske vlade.

Slovo laburistične vlade po 13 letih
Liberalni demokrati, ki so na volitvah zasedli tretje mesto, so v vladi prvič po drugi svetovni vojni. Ves ta čas je namreč britansko vlado sestavljala le ena stranka, konservativci ali laburisti. Slednji se od oblasti poslavljajo po 13 letih. Cameronovi konservativci so sicer na volitvah prejšnji četrtek zmagali, a niso dobili absolutne večine, da bi lahko sami sestavili vlado.

Evroskeptik na zunanjem ministrstvu
Novi britanski zunanji minister bo postal konservativec William Hague, ki je znan po svojih evroskeptičnih stališčih. Finančno ministrstvo bo vodil dolgoletni Cameronov sodelavec, komaj 38-letni George Osborne, njegov namestnik, pristojen za zakladnico, pa naj bi bil liberalni demokrat Vince Cable. Na čelu obrambnega ministra naj bi bil konservativec Liam Fox.

Zgodovinski in uravnoteženi dogovor
Britanski tisk dogovor o koalicijski vladi označuje za zgodovinskega, obenem pa komentatorji opozarjajo na velike naloge, ki so pred novo vlado. Večina komentatorjev je koalicijski dogovor označila za uravnoteženega in realnega, pri čemer so nekaj žrtvovali obe strani.

Glavne točke koalicijskega dogovora:

"Zmaga" za torijce:
- 7 milijard evrov proračunskih prihrankov v letošnjem letu;
- omejitev priseljevanja in opustitev predloga liberalcev o amnestiji za nezakonite priseljence;
- šolska reforma po zgledu švedske "proste" šole, kjer bodo lahko ustanove, združenja in društva ustanavljala in oblikovala šole;
- ohranitev Velike Britanije kot jedrske sile z zamenjavo strateških raket Trident. Liberalni demokrati bodo lahko pri tem vprašanju glasovali po svoji volji;
- brez pridruževanja evrskemu območju in vsako dodatno približevanje Evropski uniji in posledičen prenos samostojnosti na Bruselj mora potrditi referendum;
- poročenim parom in civilnim zvezam bo država pomagala s 150 funti letno. Liberalci predloga ne bodo podprli niti mu nasprotovali.

"Zmaga" za liberalce:
- referendum o novem volilnem sistemu. Koalicijski partnerji morajo oblikovati novo zakonodajo in pripraviti referendum v letu 2011. V predreferendumskem obdobju bodo konservativci lahko vodili kampanjo proti spremembi sistema, po katerem je za poslanca izvoljen tisti, ki v volilnem okrožju dobi največ glasov;
- brez predčasnih volitev, naslednje parlamentarne volitve bodo maja 2015;
- večinoma ali v celoti izvoljeni zgornji dom parlamenta in komisija, ki bo preučila financiranje strank;
- zmanjšanje davkov za osebe z nizkimi dohodki. Cilj je, da bi bili osebni dohodki do 10 tisoč funtov oproščeni dohodnine. Torijci so opustili zmanjšanje davka na dediščino, ki so ga želeli omejiti na milijon funtov in bi koristil najbogatejšim in aristokraciji;
- nove premije za šole, ki bodo sprejemale revnejše učence iz okrožij, kjer se dosegajo podpovrečni šolski uspehi.

Skupne točke:
- nov poenoten zakon o državljanskih svoboščinah;
- ukinitev osebnih izkaznic;
- preklic uveljavitve potnih listov naslednje generacije z biometričnimi podatki;
- razširitev pravice do informiranja;
- DNK-podatke se bo hranilo in upravljajo po zgledu Škotske.

Kako trdna bo koalicija?
Ugledni član vodstva konservativne stranke je za Guardian dejal: "Ta dogovor lahko resnično spremeni razmerja v britanski politiki. Liberalni demokrati in konservativci lahko dosežemo velike spremembe in izboljšanje državljanskih pravic. Zagotovo bodo problemi in kratki stiki, a moramo dokazati, da nova politika ni samo mogoča, temveč tudi boljša za državo."